| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Ugotavljanje verodostojnosti informacij, pridobljenih med preiskovalnim intervjujem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Avtorji:ID Skubic, Kaja (Avtor)
ID Areh, Igor (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf VS_Skubic_Kaja_2023.pdf (905,61 KB)
MD5: 412C29A2F436722C18240C663CD953CA
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FVV - Fakulteta za varnostne vede
Opis:Učinkovito preiskovalno zaslišanje je v središču vsake policijske preiskave in je zato temelj doseganja pravičnosti v družbi. To je zato, ker so ključni cilji, na katerih temelji vsaka preiskava ugotoviti, kaj se je zgodilo, in če se je kaj zgodilo odkriti, kdo je kaj storil, ter zbrati dokaze na način, ki bo verodostojen za tiste, ki odločajo. Da bi to dosegli, morajo preiskovalci zbrati informacije, katerih vir je običajno oseba (npr. priča, žrtev, osumljenec itd.). Ko se soočajo z osebo, ki govori resnico, želijo zbrati dovolj informacij, da to resnico potrdijo. Ko se soočajo z lažnivcem, je njihova naloga omogočiti, da se laž razkrije dovolj podrobno, da se lahko dokaže njeno neresničnost. V vsakem primeru se naloga preiskovalcev opira na kombinacijo učinkovitega intervjuja, branja ljudi in ocene verodostojnosti. Ali so strokovnjaki vešči teh nalog? Če ne, zakaj? Kaj znanost predlaga, da bi morali posamezniki narediti, da bi natančno ocenili, če nekdo govori resnico ali vsaj izboljšali svojo sposobnost ocenjevanja verodostojnosti informacij? V tej kvalitativni nalogi so na ta in druga vprašanja ponujeni odgovori na podlagi raziskav in mnenj strokovnjakov s tega področja. V naslednjih poglavjih so opredeljeni osnovni pojmi laži, njena vloga v kazenskem postopku ter verbalni in neverbalni kazalniki, ki lahko pripomorejo k njenemu odkrivanju. Kasneje se razpravlja o pomenu ustreznega intervjuja za oceno verodostojnosti pridobljenih informacij. Na koncu se preuči obetaven sistem ocenjevanja kriterijev za presojo zavajanja ACID, ki pripomore k izboljšanju spominjanja intervjuvancev in s tem k lažjemu odkrivanju zavajanj tekom preiskovalnega intervjuja. Kljub pomanjkljivostim metode so raziskovalci mnenja, da je le-ta uporabno orodje v rokah usposobljenega preiskovalca. V Sloveniji se zaradi nepoznavanja metoda še ne uporablja, je pa gotovo povsem uporabna in priporočljiva tudi v našem kulturnem okolju.
Ključne besede:preiskovalni intervjuji, verodostojnost informacij, laži, kazalniki laganja, ACID, diplomske naloge
Kraj izida:Ljubljana
Kraj izvedbe:Ljubljana
Založnik:[K. Skubic]
Leto izida:2023
Leto izvedbe:2023
Št. strani:VI f., 49 str.
PID:20.500.12556/DKUM-83653 Novo okno
UDK:159.9:340.6(043.2)
COBISS.SI-ID:152948995 Novo okno
Datum objave v DKUM:22.05.2023
Število ogledov:459
Število prenosov:44
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FVV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:22.01.2023

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Detecting credibility of the information sourced during the investigative interview
Opis:Effective investigative interviewing is at the heart of any police investigation and is therefore fundamental to achieving justice in society. This is because the key objectives underpinning any investigation are to find out what happened and, if something did happen, to discover who did what, and to gather evidence in a way that is credible to decision-makers. To achieve that, investigators must collect information, usually from individuals (e.g. a witness, a victim, a suspect, etc.). When they are confronted with a person who is telling the truth, they want to gather enough information to corroborate that truth. When confronted with a liar, their task is to allow the lie to be exposed in sufficient detail to prove its falsity. In each case, the investigators' task relies on a combination of effective interviewing, reading people, and assessing credibility. Are professionals skilled in these tasks? If not, why not? What does science suggest that individuals should do in order to accurately assess whether someone is telling the truth, or at least to improve their ability to assess the credibility of information? This qualitative study offers answers to these and other questions based on research and the opinions of experts in the field. The following sections define the basic concepts of lying, its role in criminal proceedings, and the verbal and non-verbal indicators that can help to detect it. Later, the importance of a proper interview to assess the credibility of the information obtained is discussed. Finally, a promising scoring system for the ACID deception assessment criteria is examined to help improve interviewees' recall and thus facilitate the detection of deception during an investigative interview. Despite the shortcomings of the method, the researchers consider it to be a useful tool in the hands of a trained investigator. It is not yet used in Slovenia because of its unfamiliarity, but it is certainly quite useful and recommended in our cultural environment.
Ključne besede:lies, indicators of lying, credibility of information, investigative interviewing, ACID


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici