| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Navezanost na namišljene prijatelje v predšolskem obdobju : diplomsko delo
Avtorji:ID Bašl, Tadeja (Avtor)
ID Cugmas, Zlatka (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf VS_Basl_Tadeja_2022.pdf (1,68 MB)
MD5: 89595054DE5D81024A93366674467A2A
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Opis:V diplomskem delu je obravnavana navezanost otrok na namišljene prijatelje v predšolskem obdobju. Teorijo navezanosti je v psihoanalizo uvedel John Bowbly (1984) ter predstavlja osnovo odnosa med otrokom in njegovim primarnim skrbnikom (mamo). Bowbly poudarja, da je skrb mame v prvih letih otrokovega življenja izjemno pomembna. V diplomskem delu je poudarek na osnovni teoriji navezanosti, ki se jo povezuje s pojavom namišljenih prijateljev v predšolskem obdobju. Namišljeni prijatelji so značilni za skoraj vse tri ali štiri leta stare malčke. Njihov pojav kaže na to, da se otrokova domišljija v tem obdobju najbolj razvija. V otrokovem življenju imajo pomembno vlogo, po čustveni plati predstavljajo varen način preizkušanja, kdo bi radi bili, njihov pojav pa je lahko tudi izraz otrokove potrebe po zasebnosti. Namišljeni prijatelji so pravzaprav zmožni pravih čudežev (Brazelton, 1999). V preteklosti je bila večina raziskovalcev razmeroma skeptična do vloge namišljenega prijatelja in so celo izražali skrb, da so otroci, ki se igrajo z njimi, rizični za razvoj psihopatoloških simptomov (Marjanovič Umek in Zupančič, 2001). Danes pa številni strokovnjaki menijo, da namišljeni prijatelji pravzaprav nimajo negativnega vpliva na otrokov razvoj. Piaget (1962, v Marjanovič Umek in Zupančič, 2001) je med prvimi poudaril prilagoditveno funkcijo namišljenih prijateljev v otrokovi igri, njegove teze pa so kasneje podprle še številne empirične študije. Ker smo prav odrasli tisti, ki se odločimo, kako bomo namišljene prijatelje sprejeli in se nanje odzivali, je raziskava namenjena ugotavljanju odnosa strokovnih delavcev – vzgojiteljic predšolskih otrok do namišljenih prijateljev. Iz analize raziskave je razvidno, da je izbrani vzorec anketiranih vzgojiteljic namišljene prijatelje opazil zelo redko, o njih se prav tako ne pogovarjajo veliko, vendar smo bili kljub temu zelo pozitivno presenečeni in veseli, ko smo ugotovili, da nimajo negativnega mnenja ali odklonilnega odnosa do njih.
Ključne besede:predšolsko obdobje, navezanost, domišljija, simbolna igra, namišljeni prijatelji.
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:[T. Bašl]
Leto izida:2022
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (XIV, 84 str.))
PID:20.500.12556/DKUM-83330 Novo okno
UDK:159.922.7(043.2)
COBISS.SI-ID:132917251 Novo okno
Datum objave v DKUM:08.12.2022
Število ogledov:609
Število prenosov:85
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:PEF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:25.10.2022

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Attachment to the imaginary companions in the preschool period
Opis:The diploma thesis addresses the children’s attachment to imaginary friends in the preschool period. The attachment theory was introduced to psychoanalysis by John Bowbly (1984) and represents the basis of the relationship between the child and his/her primary caregiver (the mother). Bowbly stresses that during the first years of the child’s life the mother’s care is extremely important. The diploma thesis focuses on the basic attachment theory, which is linked to the phenomena of imaginary friends in the preschool period. Imaginary friends are common to almost all three- or four-year-old children. This phenomenon shows that during this period the child’s imagination develops the most. Imaginary friends have an important role in the child’s life and from the emotional aspect they represent a safe way for children to test out who they want to be. On the other hand, they can also indicate the child’s need for privacy. Imaginary friends are essentially capable of real miracles (Brazelton, 1999). In the past the majority of researchers were relatively sceptical about the role of the imaginary friend and were even expressing concerns that children who play with them are at risk of developing psychopathological symptoms (Marjanovič Umek and Zupančič, 2001). Today many experts believe that imaginary friends don’t influence the child’s development in a negative way. Piaget (1962, in Marjanovič Umek and Zupančič, 2001) was one of the first researchers to emphasize the adaptation function of imaginary friends in the child’s play, and his theses were later confirmed by many empirical studies. Since we as adults are the ones who decide how we will accept imaginary friends and react to them, the research focuses on determining the relationship of professionals – preschool teachers – towards imaginary friends. The analysis shows that the selected sample of preschool teachers who completed our survey very rarely noticed imaginary friends and that they don’t discuss them to a great extent, however, we were positively surprised and happy to find out that the teachers don’t have a negative opinion of them or an aversion to them.
Ključne besede:Keywords: preschool period, attachment, imagination, symbolic play, imaginary friends.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici