| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Obznana in Zakon o zaščiti države : magistrsko delo
Avtorji:ID Hadalin, Štefan (Avtor)
ID Friš, Darko (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Hadalin_Stefan_2022.pdf (2,55 MB)
MD5: CC9EF544315DC562D8237C3050448AFF
PID: 20.500.12556/dkum/0cf47712-5252-40b3-91cd-b387d36f7121
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga (mb22)
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila država polna nasprotij, ki so močno vplivala na politično življenje v njej. Nestabilnost državne politike, ki so ji botrovala nasprotja med narodi, političnimi ideologijami in razlike med umevanjem države in njene ureditve, so se v političnem življenju udejanjala kot obdobje perpetualne krize, ki se je vlekla skozi celoten čas njenega obstoja. Med letoma 1918–1929 je kriza parlamentarizma doživljala razvoj, deloma kot učinek nevajenosti parlamentarnega pluralizma. Kot pomembna problematika tistega časa je bila revolucija v Rusiji, ki je sprožila obenem večje udejstvovanje delavskih gibanj in odpor proti taistemu udejstvovanju. V Kraljevini SHS je bilo delovanje Komunistične stranke Jugoslavije prepovedano z vladno uredbo znano kot Obznana konec decembra leta 1920, s sprejemom ustave julija 1921, pa je ta uredba bila nadomeščena z Zakonom o zaščiti javne varnosti in reda. Obe uredbi sta pomenili poseg v državljanske pravice prepričanja in izražanja. Obe se kažeta kot smernici zakonodajnega razvoja, saj je mogoče korelativno povezati nastop kraljeve diktature leta 1929 s tema uredbama, ki sta kot eni izmed prvih na represiven način posegli v notranjo politiko države. Namen raziskave je preučiti učinke in posledice obeh, ter ugotoviti, kako oz. če sta uredbi vplivali na nadaljnji razvoj države, oziroma kako sta vplivali na nadaljnji politični diskurz in kasneje sprejeto zakonodajo do uvedbe šestojanuarske diktature leta 1929. Temu v namen je analizirana zgodnja politika in kriza parlamentarizma Kraljevine SHS v letih 1920 in 1921 z nadaljnjim poudarkom na delovanju Komunistične partije Jugoslavije do leta 1928, posledice in učinki obeh uredb neposredno po njunem sprejetju ter razvoj represivne zakonodaje skozi čas do leta 1929. Politični diskurz je tako na vrhu Kraljevine SHS kot v Komunistični partiji doživel premike, in se je v obeh bližal agresivnejšemu oz. avtokratskemu delovanju, pri obeh premikih pa je možno zaznati posledice omenjenih uredb.
Ključne besede:Obznana, Kraljevina SHS, Zakon o zaščiti države, Komunistična partija Jugoslavije, politična zgodovina.
Leto izida:2022
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:[Š. Hadalin]
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (X, 210 str.))
Izvor:Maribor
PID:20.500.12556/DKUM-81916 Novo okno
UDK:94(497.1)\"1918/1929\"
COBISS.SI-ID:117403395 Novo okno
Datum objave v DKUM:05.08.2022
Število ogledov:62
Število prenosov:3
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:26.06.2022

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Obznana and the Law on the Protection of the State
Opis:The Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes was a country full of contradictions, which had a strong effect on its political landscape. The instability of its politics was a manifestation of clashing ethnic interests, political ideologies and differences in various understandings of the country itself. These factors fostered a state of perpetual political crisis throughout its existence. Between 1918 and 1929, the parliamentary crisis was developing, partially due to the fact that the political agents were not used to working within a pluralistic political system. The activities of the Communist party of Yugoslavia were banned by a government act known as Obznana in late December 1920. With the passing of the constitution in July 1921, this act was replaced with the Law on the Protection of the State. Both acts encroached on freedom of speech as well as freedom of thought. Both can be interpreted as indicators of further legislative development, as a correlation can be found between them and the advent of the Sixth of January Dictatorship in 1929, especially when considering they were one of the first repressive pieces of legislation to actively interfere in domestic policy. The aim of the research is to study the effects and consequences of both acts and determine whether and how these acts affected the later development of the country – how political discourse and legislation implemented up to 1929 were affected by either act. In order to do this, the analysis is focused on domestic policy and the crisis of parliamentarism between 1920 and 1921, the activities and workings of the Communist party of Yugoslavia up to 1928, the effects and consequences of the acts following their implementation, and the development and further implementation of repressive legislation up to 1928. The political discourse in the Kingdom of SHS and the Communist party shifted farther towards more aggressive and authoritarian discourse being utilized by both entities. In this shift, the effects of Obznana and the Law on the Protection of the State can be detected.
Ključne besede:Obznana, Kingdom of SHS, Communist Party of Yugoslavia, political history, Law on the Protection of the State.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici