| Opis: | Čeprav se danes razvijanju komunikacijskih spretnosti pri pouku tujega jezika pripisuje osrednji pomen, se zdi urjenje govora in govorne spretnosti v nemščini kot tujem jeziku še vedno precej zapostavljeno. Premostitvi dejavnikov, ki neugodno vplivajo na razvijanje, spodbujanje in usvajanje govorne spretnosti, je deloma namenjen tudi teoretični del magistrske naloge. Ta temelji na ključnih didaktično-metodičnih načelih in strategijah dela, s katerimi lahko učitelji nemškega jezika kar najbolj pripomorejo k uspešnemu razvijanju govorne spretnosti. Treba je poudariti, da je pomemben vir učnih vaj, nalog in aktivnosti učbenik, ki ga učitelj in učenci uporabljajo pri pouku nemščine. Osrednji cilj magistrske naloge je bil raziskati, kako so obravnavana didaktično-metodična načela, ključna za usvajanje govorne spretnosti, uresničena v izbranih učbenikih slovenskih avtorjev Bausteine 1 in Bausteine 2. Glede na izbor vaj, nalog in govornih aktivnosti se porajata osrednji raziskovalni vprašanji: Ali izbrana učbenika vsebujeta dovolj govornih aktivnosti za urjenje govorne spretnosti? V kolikšni meri govorne aktivnosti v izbranih učbenikih prispevajo k razvijanju, spodbujanju in usvajanju govorne spretnosti pri učencih? Na podlagi teoretičnih izhodišč je bila izvedena kvalitativno-kvantitativna analiza izbranih učbenikov. Kvalitativno-kvantitativna analiza učbenikov Bausteine 1 in Bausteine 2 je privedla do naslednjih ugotovitev: iz kvantitativne analize učbenikov izhaja, da učbenika vsebujeta primerljivo število govornih aktivnosti za urjenje monološkega in dialoškega govora, pri čemer govorne aktivnosti za urjenje monološkega govora močno prevladujejo. Prav tako velja poudariti, da je v učbenikih mogoče zaznati premajhno, ponekod nično število govornih aktivnosti s področja glasoslovja in tistih, ki spodbujajo razvoj vodene diskusije. Na podlagi kvantitativne raziskave se torej ugotavlja, da je v učbenikih prisotnih največ govornih aktivnosti, ki pripomorejo k urjenju monološkega govora oz. k urjenju ustnega pripovedovanja na določeno temo. Izhajajoč iz kvalitativne analize učbenikov Bausteine 1 in Bausteine 2 je mogoče pri obeh učbenikih izpostaviti pomembno pomanjkljivost: premalo vzorčnih dialogov (za izvedbo kratkih dialogov in igre vlog), ki vsebujejo elemente govorjenega jezika, kot so govorna mašila, členki, in krajše – za pogovor oz. dialog značilne komunikacijske fraze – oz. interjekcije (nem. Gambits). Na podlagi kvalitativne analize govornih aktivnosti, ki spodbujajo izvedbo krajših dialogov v učbeniku Bausteine 1, je mogoče trditi, da so bili kvalitativni kriteriji nezadostno uresničeni. Glede na nično prisotnost komunikacijskih frazemov (nem. Gambits) in malo govornih aktivnosti, ki omogočajo igranje več različic dialoga, se ugotavlja, da govorne aktivnosti za izvedbo oz. igranje kratkih dialogov ne pripomorejo k razvijanju in usvajanju dialoškega govora in se zato pojmujejo kot neustrezne. V nasprotju z učbenikom Bausteine 1 so kvalitativni kriteriji, ki se nanašajo na govorne aktivnosti za igro vlog v učbeniku Bausteine 2, zadostno izpolnjeni. Učbenik Bausteine 2 nudi zadovoljiv nabor govornih sredstev, ki so učencem na voljo pri izvedbi igre vlog. Poleg tega je velika večina govornih aktivnosti zasnovana tako, da omogoča poustvarjanje realnosti, pri čemer so učenci skozi igro vlog vpeti v vsakdanje komunikacijske situacije (npr. obisk avtomehanika, posvet s farmacevtom v lekarni ipd.), ki med drugim zahtevajo tudi rabo strokovnega besedišča v nemškem jeziku. Omenjeni dejavniki (prisotnost komunikacijskega konteksta, govornih sredstev in poustvarjanje realnosti skozi komunikacijske situacije, podane pri igri vlog) bistveno pripomorejo k učinkovitemu usvajanju spretnosti dialoškega govora v nemškem jeziku, ki jo je mogoče usvojiti na podlagi ustrezno zasnovanih govornih aktivnosti za izvedbo igre vlog. |
|---|
