| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Makroekonomska analiza vpliva COVID-19 v evroobmočju
Avtorji:ID Planinšek, Nino (Avtor)
ID Boršič, Darja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Planinsek_Nino_2022.pdf (1,13 MB)
MD5: F19D4B26EBC21166458E8EB2BF1C7F36
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga (mb22)
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Opis:Pandemija COVID-19 je spremenila naša življenja, kakršna smo poznali. Med največjimi negativnimi spremembami je vpliv na gospodarstvo evroobmočja, ki je utrpelo največjo škodo po finančni krizi leta 2008. Vse se je začelo v Evropi konec januarja in v začetku februarja 2020, takrat smo zabeležili prve primere okužb z virusom. Tako so bili že meseca marca sprejeti prepotrebni ukrepi za preprečevanje širjenja in posledično socialno distanciranje. Ne glede na to, da je sprva kazalo, da se bo vse skupaj kmalu zaključilo, je sedaj mesec maj 2022, mi pa se še vedno soočamo z določenimi omejitvami in s strahom pred izbruhom novega vala, ki bi dodatno spremenil naša življenja in poslabšal gospodarske obete. Posledice v evroobmočju so vidne zlasti v zniževanju bruto domačega proizvoda, bruto investicij v osnovna sredstva, padcu uvoza, izvoza, državne in zasebne potrošnje. Ne pozabimo na inflacijo, čeprav se morda zdi, da so nižje vrednosti pozitivne za posameznike, temu žal ni tako, ker se posledično zmanjšuje gospodarska rast in povečuje brezposelnost. Pandemija je obsežno vplivala na trg dela in doprinesla predvsem številne prekvalifikacije na delovnih mestih, vpeljalo se je delo na daljavo, vse skupaj pa je imelo posledično vpliv na uporabo naprednih tehnologij. Posledice so sicer omejili programi in sheme za ohranjanje delovnih mest ter rešitve, ki temeljijo na področju ekonomske politike, katere glavni cilj je zagotoviti trajno gospodarsko rast, ki posledično omogoča izboljšanje in spremembo življenjskega standarda na višjo raven. Tako je bil sprejet sveženj fiskalnih spodbud, katerega cilj je bil, s povečanjem javne porabe in znižanjem davkov, podpreti agregatno povpraševanje. Pri tem je bil glavni namen doseči makroekonomske cilje, v tem primeru omejiti škodo in izboljšati stanje gospodarstva kot celote. Na področju monetarne politike je prišlo do nakupa državnih obveznic za zagotavljanje likvidnosti, prilagoditve deviznih tečajev in sprememb količine denarja v rezervah. Poleg vsega naštetega sta bila sprejeta tudi novi instrument za oživitev gospodarstva NextGenerationEU in okrepljeni dolgoročni proračun EU za obdobje 20212027. Cilj teh programov je pomagati državam članicam pri okrevanju, izboljšanju uspešnosti z uskladitvijo javnih in zasebnih naložb s širšimi cilji EU, zlasti z njeno zeleno in digitalno strategijo. V Evropi se je 27. decembra 2020 začelo cepljenje proti COVID-19, ki se pospešeno izvaja. Prav tako se je Evropska unija dogovorila o izdaji enotnega EU Digitalnega COVID potrdila. Vse navedeno je zelo spodbudno za našo prihodnost, ki je še vedno odvisna od razvoja pandemije COVID-19, precepljenosti posameznikov in stopnje upoštevanja ukrepov.
Ključne besede:Makroekonomija, denarna politika, bruto domači proizvod, inflacija, brezposelnost, fiskalna politika.
Leto izida:2022
Založnik:N. Planinšek
Izvor:[Maribor
PID:20.500.12556/DKUM-81533 Novo okno
UDK:330.5
COBISS.SI-ID:112570883 Novo okno
Datum objave v DKUM:23.06.2022
Število ogledov:32
Število prenosov:7
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:EPF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:09.04.2022

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Macroeconomic Analysis of the Impact of COVID-19 in the Euro Area
Opis:The COVID-19 pandemic has changed our life as we knew it before. One of the biggest negative changes has been its impact on the Eurozone economy, which suffered the worst damage since the 2008 financial crisis. It all started in Europe in late January and early February 2020, when the first cases of the Coronavirus were reported; in March, much needed measures were taken to prevent its spread, with social distancing being the main one. Although it seemed at first that it would all be over soon, it is now May 2022, and we are still facing certain constraints and fears of a new wave breaking out, which would further change our lives and worsen the economic outlook. The consequences for the euro area can be seen in particular in the fall in gross domestic product, gross fixed capital formation, imports, exports and public and private consumption. Let us not forget inflation; although lower figures may seem positive for individuals, unfortunately this is not the case as economic growth is consequently falling and unemployment rising. The pandemic has brought about major changes to the labour markets; on the one hand, it has led to the retraining of workers, teleworking and the consequent use of advanced technologies, on the other hand, the impact has been limited through job retention schemes and measures based on an economic policy aimed at ensuring sustainable economic growth, which in turn would make it possible to improve standards of living. Among these measures, a fiscal stimulus package was adopted with the aim of supporting aggregate demand by increasing public spending and reducing taxes. Operating at macroeconomic level, the main objective of this instrument was to limit damage and improve the state of the economy as a whole. On the monetary policy front, government bonds were purchased to provide liquidity, exchange rate adjustments were made as well as changes in the amount of money held in reserves. In addition to all of the above, a new instrument - Next Generation EU (NGEU) - and a reinforced long-term EU budget for the period 2021-2027 were adopted. These measures aim to help Member States recover and improve their performance by aligning public and private investment with the EU's broader objectives, in particular its green and digital strategy. In Europe, vaccination against COVID-19 started on 27 December 2020 and is being accelerated. The EU has also agreed to issue a single EU COVID digital certificate. All this is very encouraging for our future, which still depends on the evolution of the COVID-19 pandemic, the vaccination coverage of individuals and the level of adherence to measures.
Ključne besede:Macroeconomics, Monetary Policy, Gross domestic product, Inflation, Unemployment, Fiscal Policy.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici