| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Povratništvo v slovenskih zaporih v obdobju 2000-2020 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Avtorji:ID Arzenšek, Nejc (Avtor)
ID Hacin, Rok (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf VS_Arzensek_Nejc_2022.pdf (788,20 KB)
MD5: 1342AB83EB17B4269F25A3553BF2FAC3
PID: 20.500.12556/dkum/cd706d84-0a77-441b-994e-0ff0f5d87cc2
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FVV - Fakulteta za varnostne vede
Opis:S problemom kriminalnega povratništva se srečujejo vse države, ki pa se na ta problem različno odzivajo. Kriminalno povratništvo je nezaželen pojav, ki ga je praktično nemogoče preprečiti, vendar pa se ga lahko precej omili. V diplomski nalogi smo se osredotočili na povratništvo v slovenskih zaporih v obdobju 2000–2020. V diplomski nalogi smo opravili pregled literature o povratništvu s poudarkom na povratništvu v slovenskih zaporih in opredelili temeljne pojme o povratništvu ter dejavnike, ki vplivajo nanj. Hkrati smo predstavili slovenski zaporski sistem. V drugem delu diplomske naloge smo analizirali statistične podatke o kriminaliteti, pridobljene iz letnih poročil o delu Policije, in zapiranju ter povratništvu v slovenskih zaporih, pridobljene iz letnih poročil Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij. Ugotovili smo, da je v obdobju 2000–2020 stopnja kriminalitete upadla za 25,5 %, stopnja zapiranja pa narasla za 45 % oziroma 14,8 zapornikov na 100.000 prebivalcev. Hkrati je narasel delež povratništva za približno 10 %. Stopnja kriminalitete je v obdobju od leta 2000 in do svoje najvišje stopnje v letu 2013 narasla za 33,8 %. Po letu 2013 pa stopnja kriminalitete upada, vse do leta 2020, ko je skupno od leta 2013 upadla za 44,7 %. Stopnja zapiranja je v obravnavanem obdobju narasla z 32,9 na 54,3 zapornike. Najvišjo stopnjo zapiranja je mogoče opaziti v letu 2015, ko stopnja zapornikov znaša 57 zapornikov na 100.000 prebivalcev. Porast stopnje zapiranja oziroma naraščanje zapornikov je posledica zaostrovanja kaznovalne politike. Za razliko od stopnje kriminalitete je delež povratništva dosegel svoj maksimum leta 2016, ko je znašal 40 %, nato pa upad do leta 2020, ko je delež povratništva znašal 35 %. Ugotovitve kažejo, da med stopnjo kriminalitete in stopnjo zapiranja ni povezanosti. Prav tako sklepamo, da med stopnjo kriminalitete ter deležem povratništva ni povezanosti. Hkrati pa obstaja povezanost med stopnjo zapiranja in deležem povratništva.
Ključne besede:diplomske naloge, povratništvo, zapori, Slovenija, kazniva dejanja, zapiranje
Kraj izida:Ljubljana
Kraj izvedbe:Ljubljana
Založnik:[N. Arzenšek]
Leto izida:2022
Leto izvedbe:2022
Št. strani:VII, 33 str.
PID:20.500.12556/DKUM-81194 Novo okno
UDK:343.81/.83(497.4)\"2000/2020\"(043.2)
COBISS.SI-ID:102252035 Novo okno
Datum objave v DKUM:25.03.2022
Število ogledov:834
Število prenosov:155
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FVV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:27.01.2022

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Recidivism in slovenian prisons in the period 2000-2020
Opis:All countries are faced with the problem of criminal recidivism, but they respond to this problem differently. Criminal recidivism is an undesirable phenomenon that is practically impossible to prevent but can be greatly mitigated. In the diploma thesis, we focused on recidivism in Slovenian prisons in the period 2000–2020. In the diploma thesis, we reviewed the literature on recidivism, with an emphasis on recidivism in Slovenian prisons, and defined the basic concepts of recidivism and factors influencing recidivism. Moreover, we presented the Slovenian prison system. In the second part of the diploma thesis, we analyzed statistical data on crime obtained from annual reports on the work of the police, and prison populations and recidivism in Slovenian prisons, obtained from annual reports of the Slovenian Prison Administration.We found that in the period 2000–2020, the crime rate decreased by 25,5%, the imprisonment rate increased by 45% or 14,8 prisoners per 100.000 population, and the recidivism rate increased by about 10%. The crime rate increased by 33,8% in the period from 2000 to its highest level in 2013. After 2013, the crime rate decreased until 2020, presenting 44,7 % of the rate in 2013. The imprisonment rate increased from 32,9 to 54,3 in the period under review. The highest imprisonment rate can be noticed in 2015 when it amounted to 57 prisoners per 100,000 population. The increase in the level of imprisonment and the number of is the result of the more punitive penal policy. Unlike the crime rate, the recidivism rate reached its maximum in 2016 when it amounted to 40% and then declined until 2020, when the recidivism rate amounted to 35%. The findings show no link between crime and imprisonment rates. Also, no connection between crime and recidivism rates was found. At the same time, there is a correlation between imprisonment and recidivism rates.
Ključne besede:Recidivism, prisons, Slovenia, crime, incarceration


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici