| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Prostorsko-Časovne spremembe biomase kopenskih rastlin na območju ledavskega jezera med letoma 1980 in 2018 : magistrsko delo
Avtorji:Horvat, Gregor (Avtor)
Ivajnšič, Danijel (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Horvat_Gregor_2021.pdf (1,72 MB)
MD5: AC042C3E98F411A8AA17C2B557FAC0F2
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga (mb22)
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FNM - Fakulteta za naravoslovje in matematiko
Opis:Geografski informacijski sistemi (GIS) so orodja s katerimi uporabnik zajema, shranjuje, obdeluje, analizira in prikazuje prostorske podatke. Digitalna oblika prostorskih podatkov omogoča obdelavo le-teh z različnih zornih kotov številnih znanstvenih panog. Uporaba geografskih informacijskih sistemov je med drugim primerna za proučevanje bodisi naravnih ali antropogenih vplivov na okolje. Ledavsko jezero je umetni rezervoar, ki je nastal v obdobju 1976-1977 z zajezitvijo reke Ledave, ki je po reki Muri drugi največji vodotok v Pomurju. Jezero je bilo zgrajeno predvsem kot zaščita pred poplavami po obsežnih poplavah mesta Murska Sobota leta 1972. Medtem ko je spodnji, južni del vodnega telesa omejen z betonskim jezom, je severni del rezervoarja na izlivu Ledave, popolnoma podvržen naravni prostorski dinamiki. V magistrskem delu obravnavamo spreminjanje nadzemne biomase kopenskih rastlin na območju Ledavskega jezera s pomočjo tehnologije daljinskega zaznavanja. Naslanjamo se na podobe satelita LANDSAT in podatke laserskega skeniranja Agencije RS za okolje ter na podatke habitatnega kartiranja. Rezultati kažejo, da je večina kopenske biomase nastala v prvih desetih letih ob izlivu reke Ledave v umetno jezero. Trend zaraščanja je značilno linearen. Z leti je, s pomočjo uporabe 2D in 3D prostorskih podatkov, zaznavno povečanje nadzemne biomase praktično na celotnem raziskovalnem območju, še posebej pa v habitatnih tipih mlado- in belo-vrbovje.
Ključne besede:Ledavsko jezero, LANDSAT, daljinsko zaznavanje, Lidar
Leto izida:2021
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:[G. Horvat]
Št. strani:VI, 43 f.
Izvor:Maribor
UDK:581.5:582.795(497.4)(043.2)
COBISS_ID:93178883 Novo okno
Število ogledov:30
Število prenosov:0
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FNM
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:19.12.2021

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Spatio-Temporal changes in aboveground plant biomass in the area of lake ledava between 1980 and 2018
Opis:Geographic Information Systems (GIS) are tools for capturing, storing, processing, analyzing and displaying spatial data. A prerequisite for spatial data manipulation is their digital format. The use of GIS is, among others suitable for the study of either anthropogenic or natural effects on the environment. Lake Ledava is an artificial reservoir, created between 1976 and 1977 by damming river Ledava, which is the second largest watercourse in Pomurje, after river Mura... The lake was created mainly as protection against floods after the extensive floods of town Murska Sobota in 1972. While the southern part of the water body is constricted by a concrete dam, the northern part of the reservoir, where river Ledava enters the lake, is completely subject to natural spatial dynamics. We investigated the change in aboveground plant biomass in the area of Ledava Lake by applying remote sensing technology. We utilized LANDSAT satellite imagery , airborne laser scanning data from the Environmental Agency of the Republic of Slovenia and existing habitat maps. The results indicated that most aboveground plant biomass has developed in the first ten years, in the northern part, where river Ledava deposited alluvial sediments. The spatial overgrowing, or vegetation progression, trend was typically linear. However, based on our 2D and 3D spatial data, an increase in aboveground plant biomass has been detected practically in the entire research area, especially in the young and white willow habitat types.
Ključne besede:Ledava lake, LANDSAT, Lidar, remote sensing


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici