| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Show document Help

Title:Perspectives of artificial intelligence in judiciary: application in selected parts of civil proceedings : application in selected parts of civil proceedings
Authors:ID Sokolova, Mariia (Author)
ID Rijavec, Vesna (Mentor) More about this mentor... New window
Files:.pdf MAG_Sokolova_Mariia_2021.pdf (1,13 MB)
MD5: 1F687E9CF9839DEA4F3B9D59CE14F1B5
PID: 20.500.12556/dkum/c6a6f11d-f826-42c8-978e-880fbee224f8
 
Language:English
Work type:Master's thesis/paper
Typology:2.09 - Master's Thesis
Organization:PF - Faculty of Law
Abstract:The master’s thesis is devoted to the issue of Artificial Intelligence (AI) perspectives in the judiciary, in particular, its application to selected parts of civil proceedings. AI affects virtually the future of every industry and every human being. The application of AI technologies in the legal industry is an issue of growing interest. In particular, attention is drawn to the judicial system due to the fact that, apart from its position of guarantor of justice in society enabling its members to enjoy their rights and freedoms granted by law, it is a service of its nature. Almost all leading jurisdictions apply AI systems in attempts to enhance the efficiency of the court proceedings. Without any doubts, AI already and successfully can imitate activities traditionally performed by humans in the courts: from vision, recognising and extracting information, whether from the document, picture or natural speech, to analysing of information received and predicting the outcomes or decision-making. However, it is hard to say that AI-era in the judiciary has already begun. There is no jurisdiction in the world in which AI is fully given ‘green light’- they are all at the beginning of the AI-journey. That is mostly due to the fact that the same technical specifications, which power achievements, accuracy and flexibility of AI, place serious limitations for the wide application thereof. First of all, AI systems rely on data, which can be biased or spoiled in another way initially or easily manipulated later. Secondly, AI systems are not transparent (black-box-problem) and, as a result, are incomprehensible. These two shortcomings place an obstacle for the correct realisation of some fundamental rights in civil proceedings in their traditional understanding, and consequently, for the wide deployment of AI systems therein. It is concluded that the application of AI in the judiciary, in general, and in the civil proceedings, in particular, is subject of sufficient limitations mostly due to incompliance of AI systems with the traditional understanding of fundamental rights and principles the civil proceedings stand on. In the pursuit of the effectiveness of judiciary by means of AI application, fundamental guarantees can appear at stake, and vice versa, in the pursuit of respect of fundamental rights, the judiciary may be left out of the modern world in the stage of complete inadequacy to the needs of the society, therefore, the issue is required extensive research in order to find a fair and right balance.
Keywords:artificial intelligence, judiciary, civil proceedings, AI-judge, efficiency of the judiciary, automatic decision-making
Place of publishing:Maribor
Place of performance:Maribor
Publisher:[M. Sokolova]
Year of publishing:2021
Number of pages:VII, 49 str.
PID:20.500.12556/DKUM-80152 New window
UDC:347.9:004.8(043.3)
COBISS.SI-ID:77746179 New window
Publication date in DKUM:24.09.2021
Views:960
Downloads:128
Metadata:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Categories:PF
:
Copy citation
  
Average score:(0 votes)
Your score:Voting is allowed only for logged in users.
Share:Bookmark and Share


Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click on the title to get all document metadata.

Licences

License:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International
Link:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/
Description:The most restrictive Creative Commons license. This only allows people to download and share the work for no commercial gain and for no other purposes.
Licensing start date:31.08.2021

Secondary language

Language:Slovenian
Title:Perspektive umetne inteligence v sodstvu: uporaba v izbranih delih pravdnih postopkov
Abstract:Magistrsko delo je namenjeno vprašanju perspektive umetne inteligence (UI) v sodstvu, zlasti njene uporabe v izbranih delih pravdnih postopkov. UI vpliva tako rekoč na prihodnost vsake industrije in vsakega človeka. Uporaba tehnologij umetne inteligence v pravni industriji postaja vse večje zanimanje. Na sodni sistem opozarja zlasti dejstvo, da je poleg tega da garantira pravičnosti v družbi in svojim članom omogoča, da uživajo svoje pravice in svoboščine, ki jih določa zakon, to storitev njegove narave. Trenutno stanje učinkovitosti pravosodnega sistema, zlasti dolžina postopkov in obstoj zaostankov, ne ustrezajo v celoti dinamični in hitri realnosti. Z razvojem gospodarstva, tehnologij in izboljšanjem dostopa do sodnega varstva (vključno z različnimi e-platformami za vložitev zahtevkov, zaslišanjih preko videokonference itd.) se bo sodstvo še naprej soočalo z novimi izzivi. Zato se zdi uporaba tehnologij umetne inteligence zelo perspektivna in izjemno privlačna za izboljšanje učinkovitosti. Vendar je sodstvo zaradi pomembnosti svoje funkcije zelo regulirano področje z dolgo uveljavljenimi načeli in strogimi zahtevami, zato je samovoljna uporaba UI pri njem izključena. Namesto tega postane predmet obsežnih raziskav in razprav. Umetna inteligenca je zapleteno raziskovalno področje. Skoraj vsa sodstva vodilnih držav uporabljajo sisteme UI kot poskus povečati učinkovitost sodnih postopkov. V magistrskem delu je bil predstavljen pregled nekaterih najboljših projektov v štirih jurisdikcijah, in sicer v Evropski uniji, Rusiji, na Kitajskem in v Braziliji. Brez dvoma lahko UI že uspešno posnema dejavnosti, ki jih ljudje tradicionalno izvajajo na sodiščih: od pregledovanja, prepoznavanja in pridobivanja informacij, bodisi iz dokumenta, slike ali naravnega govora, do analize prejetih informacij in napovedovanja rezultatov ali odločanja. Tudi obstoječa orodja za umetno inteligenco se lahko uspešno uporabljajo v različnih delih postopka ‘od zahtevka do sodbe’, npr. oceniti dopustnost ali nedopustnos tožbe predložene sodišču, zagotoviti samodejno transkripcijo ustnih izjav, ustvariti osnutke pravnih dokumentov, napovedati izid primera in tako dalje. V magistrskem delu je bila poudarjena uporaba UI na področju dokazov. Ugotovljeno je bilo, da lahko tehnologije umetne inteligence razbremenijo zbiranje in predložitev pisnih dokazov ter izboljšajo kakovost dokazov in do neke mere preoblikujejo naravo nekaterih dokazov; dati na voljo dokaze, ki prej niso bili na voljo. Na primer, algoritmi lahko naredijo zamegljene videoposnetke prepoznavne, nejasne zvočne posnetke jasne, algoritmi za branje ustnic lahko razumejo govor brez zvoka; sofisticirana analiza DNK lahko konstruira obraz osebe iz vzorca DNK; drugi algoritmi strojnega učenja lahko zaznajo subjektivno stanje spomina - se pravi, ali se priča oziroma stranka resnično spomni dogodka o katerem govori. Vseeno pa je težko reči, da se je doba UI v sodstvu že začela. Na svetu ni jurisdikcije v kateri bi UI v celoti dobila ‘zeleno luč’- vsi so na začetku poti UI. To je predvsem posledica dejstva, da iste tehnične specifikacije, ki dosegajo moč, natančnost in prilagodljivost UI, resno omejujejo temeljne pravice ter posledično široko uporabo UI. Ugotovljeno je, da je uporaba umetne inteligence v sodstvu na splošno in zlasti v pravdnih postopkih predmet zadostnih omejitev, predvsem zaradi neskladnosti sistemov umetne inteligence s tradicionalnim razumevanjem temeljnih pravic in načel, na katerih temeljijo pravdni postopki. Pri prizadevanjih za učinkovitost sodstva z uporabo umetne inteligence se lahko pojavijo temeljna jamstva, in obratno, pri spoštovanju temeljnih pravic se lahko sodstvo izloči iz sodobnega sveta v fazi popolne neustreznosti glede na potrebe družbe, zato vprašanje zahteva obsežne raziskave, da bi našli pravično in pravo ravnovesje.
Keywords:umetna inteligenca, sodstvo, pravdni postopek, UI-sodnik, učinkovitost sodstva, avtomatizacija odločanja


Comments

Leave comment

You must log in to leave a comment.

Comments (0)
0 - 0 / 0
 
There are no comments!

Back
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica