| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Interakcija med govorom in spominom ter ustvarjanje izkrivljenih spominov pri pričanju prič : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Avtorji:ID Hrovatin, Hana Stela (Avtor)
ID Areh, Igor (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf VS_Hrovatin_Hana_Stela_2021.pdf (1,00 MB)
MD5: D448091F4C01F59D7BCE952401F96570
PID: 20.500.12556/dkum/1abb8303-49f6-4ed4-b61e-482d38a261fa
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FVV - Fakulteta za varnostne vede
Opis:Diplomsko delo govori o vplivu sugestije na pričanje prič in ustvarjanje izkrivljenih spominov. Na podlagi napak pri pričanju so v preteklosti obsodili veliko oseb za neko kaznivo dejanje, ki ga niso storile. Da bi se temu izognili, je pomembno področje sugestije in ustvarjanja izkrivljenih spominov raziskovati, ga razumeti in to znanje uporabiti tudi v kazenskih in sodnih postopkih. Spomin je predmet raziskav že zelo dolgo. Prvi, ki je začel preučevati proces pozabljanja, je bil nemški psiholog Hermann Ebbinghaus. Od takrat je o spominu znanega že veliko. V grobem je spomin razdeljen na senzorni spomin, kratkoročni spomin in dolgoročni spomin. Vsak od spominov ima drugačno funkcijo in obseg. Vsi so pomemben dejavnik pri ustvarjanju dolgoročnih spominov. Ti spomini pa niso popolna reprezentacija dogodkov, ki so jim bile osebe priča. Zgodi se namreč, da nekatere podrobnosti iz spomina izginejo in tako nastanejo spominske luknje. Te skušajo možgani zapolniti, pri čemer se lahko ustvarijo izkrivljeni spomini. Veliko vlogo pri ustvarjanju izkrivljenih spominov ima postavljanje sugestibilnih vprašanj, ki osebi namigujejo na določen odgovor. Zgodi se, da to informacijo oseba sprejme in dojema kot pravi spomin, zato o tem tudi poroča. To ne pomeni, da so te informacije zlagane, kot tudi ne, da so vse informacije, o katerih oseba poroča, netočne. V diplomskem delu je obravnavano, kako oblika zastavljenega vprašanja, ki sugerira na določen odgovor, vpliva na pričanje. Po predvajanem posnetku avtomobilske nesreče so udeleženci odgovarjali na vrsto vprašanj. Rezultati so pokazali, da je na pričanje o hitrosti avtomobilov ob trku pomembno vplival uporabljeni glagol, ki je vnaprej nakazoval moč trka. Glagol treščiti, ki je nakazoval na močnejši trk, je izzval višje ocene hitrosti kot ostali glagoli. Ugotovljene pa niso bile razlike pri poročanju o odsotnosti razbitega stekla in barvah avtomobilov. Raziskava je bila namenjena tudi temu, v kolikšni meri so s problematiko sugestivnega postavljanja vprašanj seznanjeni slovenski policisti. Čeprav so ugotovitve dober napovednik tega, da so policisti s tem seznanjeni, pa je treba na tem področju narediti še nadaljnje raziskave.
Ključne besede:diplomske naloge, sugestivno postavljanje vprašanj, govor, pričanje, spomin, izkrivljen spomin
Kraj izida:Ljubljana
Kraj izvedbe:Ljubljana
Založnik:[H. S. Hrovatin]
Leto izida:2021
Leto izvedbe:2021
Št. strani:VI, 49 str.
PID:20.500.12556/DKUM-79204 Novo okno
UDK:159.9:340.6(043.2)
COBISS.SI-ID:67379459 Novo okno
Datum objave v DKUM:17.06.2021
Število ogledov:581
Število prenosov:61
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FVV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:25.05.2021

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Interaction between language and memory and creating false memories in eyewitness testimony
Opis:My thesis discusses the impact of suggestion on witness testimony and the creation of false memories. Based on testimony errors, many people in the past have been convicted for a crime they did not commit. To prevent this from happening in the future, it is important to investigate, understand and also apply knowledge of human memory in criminal and court proceedings. Memory has been the subject of research for a very long time. The first one to study the process of forgetting was a german psychologist Hermann Ebbinghaus. Much has been learned about memory since then. In general, memory is divided in three groups: sensory memory, short-term memory and long-term memory. Each of them have a different function and scope. They are all an important factor in creating long-term memories. These memories however, are not a complete representation of the events the person witnesses. Some details can disappear and so memory holes are created. Our brain tries to fill these holes with information, but during this process, false memories may occur. Suggestive questioning that hints at a specific answer plays an important role in creating false memories. If this happens, a person accepts and perceives this offered information as a memory of its own. This does not mean the person is lying in reporting such memories, nor does it mean that all the information that a person reports is inaccurate. In my dissertation I researched how the form of an asked question, that is suggesting a particular answer affects testimony. After playing a clip of a car accident, participants answered a series of questions. The results showed that the used verb, that indicated the speed of the moving vehicles, significantly influenced a persons' testimony. The verb smashed (»treščiti«) elicited higher speed scores than other verbs. However, no differences were found in reporting of the absence of broken glass and colours of the cars. I also researched how much are Slovenian police officers familiar with the issue of suggestive questions. Although my findings are a good predictor that police officers are aware of this, further research is needed in this area.
Ključne besede:suggestive questioning, language, testimony, memory, false memory


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici