| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Predporodna depresija in nezadovoljstvo s porodom kot dejavnika tveganja poporodne depresije
Avtorji:ID Prah, Ajda (Avtor)
ID Poštuvan, Vita (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Lavrič, Meta (Komentor)
Datoteke:.pdf MAG_Prah_Ajda_2021.pdf (1,78 MB)
MD5: 5BBDA4A3034DF51B08FCA1A85756D81B
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga (mb22)
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Ozadje: Poporodna depresija je razpoloženjska motnja, za katero trpi skoraj 20 % slovenskih otročnic. Predporodna depresija je eden izmed najpogosteje omenjenih in najmočnejših napovednikov poporodne depresije. Nekaj študij prepoznava tudi nezadovoljstvo s porodom kot vpliv na poporodno depresijo. V magistrski nalogi smo želeli raziskati vpliv predporodne depresije, nezadovoljstva s porodom na poporodno depresijo in odnose med omenjenimi konstrukti. Metoda: Podatke smo pridobivali s pomočjo prečnega in longitudinalnega merjenja. V prečnem delu je sodelovalo 394 žensk, ki so bile največ eno leto od poroda, medtem ko je v longitudinalnem merjenju sodelovalo 39 udeleženk, ki so bile največ pet dni od poroda. Čez približno 30 dni smo ponovno stopili v stik z njimi in izvedli drugo merjenje. Udeleženke so reševale spletno anketo, ki je vsebovala lestvico EPDS za predporodno depresijo, vprašalnik zadovoljstva s porodom BSS in vprašalnik EPDS za poporodno depresijo. Rezultati: Predporodna depresija je močen napovednik poporodne. Nezadovoljstvo s porodom v srednji meri vpliva na poporodno depresijo. Predporodna depresije in nezadovoljstvo s porodom skupaj ne pojasnita več variabilnosti v poporodni depresiji; prav tako nezadovoljstvo s porodom ni moderator med predporodno in poporodno depresijo. Zaključek: Ugotavljamo, da so ženske, ki so kazale znake predporodne depresije, in ženske, ki so manj zadovoljne s svojim porodom, neodvisno od obeh konstruktov ranljivi skupini za pojav poporodne depresije. Na podlagi rezultatov v magistrskem delu podajamo še nekaj priporočil za delo z ranljivimi skupinami.
Ključne besede:poporodna depresija, predporodna depresija, zadovoljstvo s porodom.
Leto izida:2021
Založnik:[A. Prah]
Izvor:Maribor
UDK:159.942:618.4:616.89(043.2)
COBISS.SI-ID:59115523 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:PYGBO6PH
Datum objave v DKUM:12.04.2021
Število ogledov:410
Število prenosov:91
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:01.03.2021

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Perinatal depression and birth dissatisfaction as risk factors for postpartum depression
Opis:Background: Postpartum depression is a mood disorder that affects nearly 20% of neonatal mothers in Slovenia. Perinatal depression is one of the most frequently mentioned and strongest risk factors for postpartum depression. Some studies also identify dissatisfaction with childbirth as a risk factor for postpartum depression. In the master´s thesis, we aimed to explore the effect of perinatal depression and dissatisfaction with the childbirth on postpartum depression. We also researched the relationships between these constructs. Method: Data were obtained by cross-sectional and longitudinal measurements. 394 mothers who were no more than one-year post-partum were included in the cross-sectional part of the study. 39 mothers who were no more than 5 days post-partum were included in the longitudinal part. After about 30 days, they were contacted again and the second measurement was performed. The participants completed an online survey (EPDS for perinatal depression, BSS for satisfaction with childbirth, and EPDS for postpartum depression). Results: Perinatal depression is a strong risk factor for postnatal depression. Dissatisfaction with childbirth has a moderate effect on postpartum depression. Perinatal depression and dissatisfaction with childbirth together do not explain more variability in postpartum depression. Besides, dissatisfaction with childbirth is not a moderator between perinatal and postpartum depression. Conclusion: We conclude that women who showed symptoms of perinatal depression and women who are less satisfied with their childbirth experience are, independently of both constructs, a vulnerable group to the occurence of postpartum depression. Based on the results in the master’s thesis, we also give some recommendations for working with vulnerable groups.
Ključne besede:perinatal depression, postpartum depression, dissatisfaction with birth


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici