| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Demografska gibanja in vzdržna pokojninska reforma
Avtorji:Rogina, Anton (Avtor)
Festić, Mejra (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Rogina_Anton_2021.pdf (1,13 MB)
MD5: 20940CEED6E15AE3B8356112AEADE1D6
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga (mb22)
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Opis:V magistrskem delu predstavljamo demografska gibanja v Evropski uniji in Sloveniji ter analiziramo njihov vpliv pri sprejemanju pokojninskih reform v Sloveniji, katerih glavni namen je ohranjanje vzdržnosti pokojninskega sistema. Demografska gibanja se odražajo predvsem v podaljševanju pričakovanega trajanja življenja, kar neizogibno vodi do staranja prebivalstva. Ravno na omenjeno problematiko se osredotočamo v prvem sklopu magistrskega dela. V drugem sklopu pa se nato osredotočamo na predstavitev in opis pokojninskih sistemov na splošno ter ob tem še nekoliko podrobneje analiziramo pokojninski sistem in sprejete pokojninske reforme ter njihovo vzdržnost v Sloveniji. Ugotavljamo, da je za slovenski pokojninski sistem značilno, da temelji na medgeneracijski solidarnosti in da ga sestavljajo trije pokojninski stebri. Prvi pokojninski steber predstavlja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, drugi steber dodatno pokojninsko zavarovanje in tretji steber razne oblike varčevanj za starost. Staranje prebivalstva povečuje javnofinančne izdatke, kar v ospredje postavlja izziv (dolgoročne) vzdržnosti pokojninskega sistema oziroma vzdržnosti samih pokojninskih reform. Tega so se odgovorni pri nas dobro zavedali in kmalu po osamosvojitvi so sprejeli prvo pokojninsko reformo ZPIZ (1992). Od takrat je prišlo do sprejetja še dveh pokojninskih reform, in sicer ZPIZ-1 (1999) ter ZPIZ-2 (2012). Podatki sicer kažejo, da je proces staranja prebivalstva v Sloveniji v zadnjih letih še posebej akuten, tako da bodo potrebne ponovne spremembe v okviru pokojninskega sistema v obliki nove pokojninske reforme, saj zadnja pokojninska reforma, sprejeta leta 2012, kmalu več ne bo učinkovala.
Ključne besede:demografska gibanja, staranje prebivalstva, Evropska unija, Slovenija, pokojninski sistem, pokojninska reforma.
Leto izida:2021
Založnik:A. Rogina
Izvor:[Maribor
UDK:336.55:368.914
COBISS_ID:59432195 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:O6WQGZDM
Število ogledov:71
Število prenosov:13
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:EPF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:23.12.2020

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Demographic Trends and Sustainable Pension Reform
Opis:In the following master's thesis demographic trends in the European Union and Slovenia are presented together with the analyses of their impact on the adoption of pension reforms in Slovenia, the main purpose of which is to maintain the sustainability of the pension system. Demographic trends are mainly reflected in the increase in life expectancy, which inevitably leads to a population ageing. We focus on this issue in the first part of the master’s thesis. In the second part, we then focus on the presentation and description of pension systems in general, and at the same time we analyse the pension system and the passed pension reforms and their sustainability in Slovenia in a slightly more detailed way. It was established that the Slovenian pension system is based on intergenerational solidarity and that it consists of three pension pillars. The first pillar represents compulsory pension and disability insurance, the second pillar supplementary pension insurance and the third pillar various forms of old-age savings. The population ageing increases public expenditures, which brings to the fore of challenge of (long-term) sustainability of the pension system or the sustainability of pension reforms themselves. Those responsible in our country were well aware of this and soon after independence they passed the first pension reform ZPIZ (1992). Since then, two more pension reforms have been passed, namely ZPIZ-1 (1999) and ZPIZ-2 (2012). What is shown by the data is that the population ageing process in Slovenia has been particularly acute in recent years, so that new changes will be needed within the pension system in the form of a new pension reform, as the last pension reform, passes in 2012, will soon have no effect.
Ključne besede:demographic trends, population ageing, European Union, Slovenia, pension system, pension reform.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici