Naslov: | Požari v deževnem gozdu Južne Amerike 2019 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo |
---|
Avtorji: | ID Lesjak, Blaž (Avtor) ID Dvojmoč, Miha (Mentor) Več o mentorju...  |
Datoteke: | VS_Lesjak_Blaz_2020.pdf (1,18 MB) MD5: EF99AB9474B948E1297BA484585AD3F1 PID: 20.500.12556/dkum/fb4b59d6-413f-4acf-b343-602431e925ec
|
---|
Jezik: | Slovenski jezik |
---|
Vrsta gradiva: | Diplomsko delo/naloga |
---|
Tipologija: | 2.11 - Diplomsko delo |
---|
Organizacija: | FVV - Fakulteta za varnostne vede
|
---|
Opis: | Deževni gozd Južne Amerike predstavlja »pljuča« sveta. Je dom številnih rastlinskih in živalskih vrst, v njem pa še vedno najdemo staroselska plemena. Ima globalni pomen, saj njegova površina pokriva slabo polovico južnoameriške poloble. V njem rastejo rastline, ki s pomočjo fotosinteze v zelenih delih pridobivajo kisik, ki je osnovnega pomena za obstoj živih bitij. Predstavlja tudi enega glavnih izvoznikov mesa, lesa in rastlin, ki jih uporabljamo v prehrambni in farmacevtski industriji. Njegovo uničenje bi predstavljajo katastrofo za svet, saj bi v zrak spustili tone ogljika, ki bi uničil svet. Kljub vsem opozorilom in nevarnostim, ki pretijo, kmetje požigajo gozdove, saj tako do rodovitne zemlje pridejo hitro in poceni. Gozdove uničuje tudi lesnopredelovalna industrija ter ilegalno rudarjenje, s katerim pridobivajo zlato, ki na prepovedanem tržišču dosega visoko ceno. Z ognjem se borijo gasilci, ki so za požare velike obsežnosti preslabo opremljeni, vojaki, policisti, domačini in prostovoljni delavci. V pomoč gašenju južnoameriškega deževnega gozda so stekle mnoge mednarodne akcije. Tudi najbogatejših sedem držav je v Južno Ameriko poslalo vojaške in gasilske sile ter več milijonov finančne pomoči.
V okviru raziskovalnega dela je bila izvedena anketa, narejena z namenom obveščanja pomembnosti deževnega gozda – zlasti pri mlajši generaciji, katera lahko pomaga pri ohranjanju deževnega gozda. Seznanjenost oseb z ogrožanjem deževnega gozda ni visoka, vendar se kljub temu zavedajo nevarnosti, ki se bi zgodila ob njegovem uničenju. Z anketo smo ugotovili, da imajo anketiranci visok odklon pri reševanju deževnega gozda, saj so mnenja, da države premalo naredijo za njegovo zaščito.
V diplomskem delu so prikazane ključne lastnosti gorenja, gašenja, pomena deževnega gozda in njegove zaščite. S pregledom literature in raziskav je bilo ugotovljeno, da se ljudje premalo zavedajo katastrof, povzročenih s požarom. Čeprav so ozaveščeni glede katastrofe, naredijo premalo, da bi jo ublažili. |
---|
Ključne besede: | diplomske naloge, krizno odzivanje, požari, deževni gozd, Južna Amerika, globalni pomen |
---|
Kraj izida: | Ljubljana |
---|
Kraj izvedbe: | Ljubljana |
---|
Založnik: | [B. Lesjak] |
---|
Leto izida: | 2020 |
---|
Leto izvedbe: | 2020 |
---|
Št. strani: | VIII, 58 str. |
---|
PID: | 20.500.12556/DKUM-78359  |
---|
UDK: | 502.58(213.5)(043.2) |
---|
COBISS.SI-ID: | 48657923  |
---|
NUK URN: | URN:SI:UM:DK:WB81Y3AW |
---|
Datum objave v DKUM: | 26.01.2021 |
---|
Število ogledov: | 1014 |
---|
Število prenosov: | 114 |
---|
Metapodatki: |  |
---|
Področja: | FVV
|
---|
:
|
Kopiraj citat |
---|
| | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
---|
Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
---|
Objavi na: |  |
---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |