| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Prostorski vidiki izpostavljenosti Slovencev klopnemu meningoencefalitisu in lymski boreliozi v luči podnebnih sprememb
Avtorji:Donša, Daša (Avtor)
Ivajnšič, Danijel (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Donsa_Dasa_2020.pdf (6,23 MB)
MD5: F581F2973B63DC14B45192E1E8BB64F9
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga (mb22)
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FNM - Fakulteta za naravoslovje in matematiko
Opis:Klopi so, takoj za komarji, drugi najpomembnejši prenašalci nalezljivih bolezni, zaradi česar nedvoumno igrajo pomembno vlogo pri ogrožanju javnega zdravja. V Evropi kot najbolj pogosti klopni bolezni veljata lymska borelioza in klopni meningoencefalitis, katerih vektor je navadni oz. gozdni klop (Ixodes ricinus), ki je na območju Slovenije splošno razširjena vrsta. Slovenija predstavlja endemično regijo tako za lymsko boreliozo, kot tudi za klopni meningoencefalitis, prav tako pa spada med države z najvišjo zabeleženo incidenco obeh omenjenih bolezni. Ker so geografska razširjenost, abundanca ter preživetje navadnega klopa v veliki meri odvisne od različnih abiotskih in biotskih dejavnikov kot tudi mikroklimatskih pogojev, se pojavlja vprašanje, kako bodo na prostorski odtis incidence klopnih bolezni vplivale neizbežne prihajajoče globalne podnebne spremembe. Tako je osrednji namen magistrskega dela ugotoviti, kje v Sloveniji se nahajajo statistično značilna žarišča za lymsko boreliozo in klopni meningoencefalitis, izdelati oceno tveganja za okužbo z obravnavanima klopnima boleznima, tako v sedanjosti, kot tudi ob koncu 21. stoletja, ter napovedati katere slovenske regije bodo v prihodnosti najbolj rizične glede na možnost okužbe z omenjenima klopnima boleznima. Za izdelavo napovedi je uporabljen model regresijskih dreves in model geografsko obtežene regresije. Ocenjeno je, da se bo prostorska slika tveganja za okužbo z obravnavanima klopnima boleznima v prihodnosti spremenila predvsem na račun spremenjenih podnebnih potez, rabe tal in nekaterih socio-ekonomskih kazalcev.
Ključne besede:klopne bolezni, klopni meningoencefalitis, lymska borelioza, podnebne spremembe, prostorsko modeliranje
Leto izida:2020
Založnik:[D. Donša]
Izvor:Maribor
UDK:616.98:579.834.1(497.4)(043.2)
COBISS_ID:44306947 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:SP1D4GNY
Število ogledov:338
Število prenosov:89
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FNM
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:09.12.2020

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Spatial aspects of tick-borne encephalitis and Lyme borreliosis exposure in Slovenia from the climate change perspective
Opis:Ticks are, after mosquitoes, the second most important vectors of infectious diseases. They play an important role in threatening the public health. In Europe, the most common tick-borne diseases are Lyme borreliosis and tick-borne meningoencephalitis, caused mainly by the sheep tick (Ixodes ricinus) vector. In Slovenia, this tick species is widespread. Moreover, Slovenia is known as an endemic region for both Lyme borreliosis and tick-borne meningoencephalitis, and is also one of the countries with the highest recorded incidence of both mentioned tick-borne diseases. The geographical distribution, abundance and survival of sheep ticks is largely depended on various abiotic and biotic factors, as well as microclimatic conditions. This facts lead to the question, how will the oncoming inevitable global climate changes affect the spatial distribution of tick-borne diseases in Slovenia. Thus, the main focus of this master's thesis is: (1) to determine where are statistically significant foci of Lyme borreliosis and tick-borne meningoencephalitis in Slovenia, (2) to assess the current and forthcoming potential risk of infection with tick-borne diseases on the municipal level, (3) and to predict which Slovenian regions could be faced with higher potential risk of the given tick-borne disease infection in the second half of the century. To realize these predictions, the regression tree model and the geographically weighted regression model were applied. We discovered, that the spatial distribution of Lyme borreliosis and tick-borne meningoencephalitis hotspots could change significantly in the future. Future changes are manly influenced by climate predictors, as well as land use and socio-economic drivers.
Ključne besede:tick-borne diseases, tick-borne meningoencephalitis, Lyme borreliosis, climate change, spatial modeling


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici