| Abstract: | Stilistika združuje področji jezikoslovja in literarnih ved. Proučuje in analizira slog besedila in avtorja ter jezikovnih zvrsti in žanrov. V našem magistrskem delu predstavlja stilistika osnovo za osrednji metodološki pristop in analize, saj primerjamo dva na prvi pogled dokaj različna žanra, tj. poezijo in rap, ter njihove avtorje. Nenazadnje pa posredno primerjamo tudi časovna obdobja, v katerih so dela nastala. Namen magistrskega dela je vzpostaviti povezave med obema žanroma, primarno z analizo figurativnega jezika, ki se pojavlja v besedilih. S pomočjo stilistike smo analizirali besedne figure, prav tako pa smo v sekundarni analizi zajeli literarno zgradbo del, ritem in metrum ter tematiko. Sistematična tematska primerjava del nam je omogočila vpogled v aspekte obeh žanrov ter izbranih avtorjev in obdobij, ki nam ga naključna izbira del ne bi zagotovila.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo opredelili metodološki pristop, povzet po knjigi Heinricha F. Pletta, Literary Rhetoric: Concepts-Structures-Analyses. V slednji je avtor vzpostavil sistematičen pregled in definicijo besednih figur, in sicer s pomočjo raziskovalne sheme, ki upošteva dva vidika. Prvi vidik, ki ga navede Plett (2010, 66), predstavlja pet osnovnih jezikovnih operacij po Quintilijanu: dodajanje (lat. adiectio), odvzemanje (lat. detracto), spreminjanje (lat. transmutatio) in zamenjava (lat. substitutio) operacije, ki kršijo jezikovna pravila, ter ponavljanje (lat. repetitio), ki jezikovna pravila krepi (ang. reinforce). Drugi vidik njegove sheme je vpeljava jezikovnih ravni, to so glasoslovje, pravopis, oblikoslovje, skladnja, pomenoslovje in pragmatika. Na tak način definira vsako besedno figuro glede na funkcijo, ki jo opravlja, in glede na jezikovno področje, v katerem deluje. S tem uspe sistemizirati preko dva tisoč let raziskav s področja retorike (v sodobnem času lingvistike), ki je zaradi obsežnosti in dolgega razpona obravnav postalo nejasno in nepregledno. Za potrebe naše magistrske naloge je ta pristop sicer preveč tehničen, zato smo ga nekoliko prilagodili. Uporabili smo jezikovne ravni kot razvrščevalne smernice, jezikovne operacije pa so zgolj implicirane in niso dejavnik pri kategorizaciji posameznih figur.
Metodološki pristop tega magistrskega dela je zastavljen na tematski povezanosti izbranih umetniških del pesnikov in pesmi raperjev. Ker slovenščina z razliko od angleščine ne loči med poem (pesem) in song (pesem), je terminologija v slovenskem jeziku nekoliko manj pregledna, vendar je pomen termina vselej razumljiv iz sobesedila.
Izbor del je potekal v dveh korakih. V prvem koraku smo si prizadevali zagotoviti kakovost, kar nam je uspelo s pomočjo uveljavljenosti del in njihovih avtorjev s strani kritikov, drugih avtorjev in širše javnosti. Pri poeziji smo tako izbirali predvsem kanonska besedila; v angleško govorečih državah namreč večina izbranih pesmi predstavlja obvezno čtivo v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju. Tega vidika pri rapovskih besedilih nismo mogli upoštevati, saj je rap v okviru standardnega izobraževanja prisoten morda le v okviru kurikuluma glasbene vzgoje, torej obsega bistveno manjši delež, kot ga v šolah zavzema klasična poezija. Kot področje raziskovanja je rap šele v razvoju, ki pa po mnenju Emerya Petchauerja (2009, 946) postaja vse prominentnejši aspekt poučevanja in literarnih preiskav, predvsem v ameriških akademskih krogih. Ne glede na to smo kakovost rapovskih besedil zagotovili s splošno sprejetostjo njihovih avtorjev in njihovih del kot »klasike« znotraj hip-hoperske skupnosti. Izbiro pa smo podprli tudi z ocenami glasbenih kritikov in s sprejemanjem del v širši javnosti. Pri izboru smo upoštevali tudi javno podeljene nagrade, ki so jih dela prejela. V drugem koraku izbora smo upoštevali ujemanje del z vnaprej določenimi temami. Izbrali smo teme, ki so imanentno povezane s človeštvom, so brezčasne in imajo pomembno vlogo pri zavedanju družbene odgovornosti. Po tem postopku smo izbrali na |
|---|
