| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Implications of unilateral arbitration clauses : master's thesis
Avtorji:Danojević, Stefan (Avtor)
Rijavec, Vesna (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Danojevic_Stefan_2020.pdf (536,03 KB)
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga (mb22)
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Opis:Unilateral arbitration clauses are clauses that provide one party with an option to choose between either arbitral or court proceedings. The other party does not have such choice, but its dispute resolution mechanism is predetermined from the outset. For that exact reason, the question is raised whether such clauses are problematic. This question stems from the proposition that there is inherent inequality between the parties arising out of the nature of such agreement. Especially problematic aspect of inequality is highlighted when the disadvantaged party is not granted any other contractional benefit in return. Interpretation regarding as to what is breaching the principle of equal treatment and at the same time possibly public policy of a relevant country differs throughout different jurisdictions. Highest regard must be given to interpretations of countries of the seat of arbitration or the countries where the final award is to be recognised and enforced. This is due to the fact that if the clause is considered contrary to public policy of these countries there is risk of award being set aside or of the refusal of recognition and enforcement of the award. However, even in the event that consequences are not as grave the risk remains that such arbitration agreement will not be respected its entirety. Thus, the utilisation of unilateral arbitration clauses is clouded by uncertainty. The uncertainty exists specifically in regard to the disadvantaged party as until the procedure is initiated, that party will not be able to anticipate what type of proceeding it will be subjected to. Further, there is uncertainty from the perspective of both parties as the concerns regarding validity and enforcement are ever present. Therefore, it is of utmost importance for parties to draft unilateral arbitration agreements with absolute precision and with due regard to the possible obstacles.
Ključne besede:international commercial arbitration, international investment arbitration, arbitration clause, unilateral arbitration clause, party equality, enforceability
Leto izida:2020
Kraj izvedbe:[Maribor
Založnik:S. Danojević]
Št. strani:VI, 42 f.
Izvor:Maribor
UDK:347.918(043.3)
COBISS_ID:36728579 Povezava se odpre v novem oknu
NUK URN:URN:SI:UM:DK:IT8M41YS
Licenca:CC BY-NC-ND 4.0
To delo je dosegljivo pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Število ogledov:66
Število prenosov:10
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:PF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Implikacije enostranskih arbitražnih klavzul
Opis:Enostranske arbitražne klavzule predstavljajo tip klavzul, ki dajejo eni izmed strank možnost izbire ali bo zasledoval svoje morebitne spore pred državnim sodiščem na eni strani in arbitražo na drugi. Druga stranka, ki jo ta klavzula obvezuje pa takšne možnosti ne bo imela, temveč bo način razreševanja spora v naprej določen. Prav iz takšne narave enostranskih arbitražnih klavzul se zastavlja vprašanje ali je takšen dogovor sporen? To sledi iz domneve da prav to neravnovesje med strankama, ki izvira iz takšnega določila lahko povzroči neenakopravnost strank. Problem neenakopravnosti je še posebej izpostavljen, ko ta vrsta dogovora nastane ne, da bi nasprotna stranka, ki je v slabši poziciji zaradi te klavzule, dobila karkoli v zameno v drugih določbah pogodbe. Razlaga kaj je v nasprotju z načelom enakopravnosti in hkrati javnim redom pa je zelo raznolika glede na pravni red držav. Namreč, obseg in interpretacija temeljnih načel, ki se lahko nanašajo na veljavnost in vpliv enostranskih arbitražnih klavzul, je odvisna prav od tega kako sodišča udejanjajo ta načela pri odločanju. Tako je prav ta interpretacija ključnega pomena, ko gre za države, katerih pravo ima odločilni pomen za priznanje in izvršitev odločbe, kot tudi pravo sedeža arbitraže. Razlog je mogoče najti v tem, da v primeru, ko je enostranska arbitražna klavzula v nasprotju z javnim redom katerekoli od teh držav obstaja možnost razveljavitve arbitražne odločbe ali zavrnitve priznanja in izvršitve tuje arbitražne odločbe. Tudi v primerih, ko rezultat nasprotja takšnih arbitražnih klavzul ne bo tako drastičen pa vedno obstaja možnost, da vsaj v predhodnih fazah uveljavljanja arbitražne klavzule, ki nasprotuje javnemu redu ene izmed zadevnih držav, volja strank ne bo upoštevana v celotnem obsegu. Poleg omenjenega se odpira tudi vprašanje možnosti zasledovanja nasprotnih tožb saj je mogoče podati razlago, da na eni strani v zvezi s tem ni soglasja stranke. Ker pa sodna praksa ni popolnoma opredeljena do vseh razsežnosti, ki nastanejo zaradi uporabe enostranskih arbitražnih klavzul, je potrebno analizirati ugotovitve s področja investicijske arbitraže. Namreč, v postopkih investicijske arbitraže se pokaže edinstvena situacija, ko so investitorji v določenih primerih upravičeni do arbitraže medtem, ko države gostiteljice pa takšne možnosti nimajo. Tako je moč videti, da nastane situacija podobna postopkom, ki nastanejo na podlagi enostranskih klavzul. V luči tega je mogoče izluščiti ugotovitve arbitražnih tribunalov investicijskih arbitraž, ki obravnavajo in tehtajo ista načela, ki so predmet tehtanja v zgoraj omenjenih sporih, predvsem implikacije načela enakopravnosti, soglasja strank, kakor tudi ugotovitve glede nasprotnih tožb. Čeprav se trgovinska arbitraža po naravi do neke mere razlikuje od investicijske, pa ta razlika ni takšna, da bi bile primerjave irelevantne. Prav nasprotno, podobnosti v luči obravnavanega problema so tako velike, da jih ni mogoče zanemariti. Glede na povedano je mogoče podati zaključek, da je tako veljavnost kot uporaba enostranskih klavzul zaznamovana z negotovostjo. Negotovost je za stranko, ki nima možnosti izbire, saj do začetka samega postopka ne more vedeti za katero vrsto razrešitve spora se bo odločila nasprotna stranka. Nadalje pa vedno obstaja dodatna negotovost za obe stranki ali in če, do kakšne mere, bo njun dogovor sploh realiziran v praksi. Zaradi prej navedenih razlogov namreč ni vedno mogoče z gotovostjo trditi, da bo dogovor dejansko realiziran, še posebej pa ne v kakšnem obsegu. Tako je v fazi sklepanja arbitražnega sporazuma potrebna izredna previdnost in natančnost, da se ta negotovost omeji kolikor je le mogoče. Za stranke je pomembno tudi tehtanje prednosti kot tudi možnih problemov, ki jih klavzula prinaša.
Ključne besede:mednarodna trgovinska arbitraža, mednarodna investicijska arbitraža, arbitražna klavzula, enostranska arbitražna klavzula, enakopravnost strank, izvršljivost


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici