Tematizacija človekovega smisla v sodobni slovenski kratki prozi

Mastnak, Barbara

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	Tematizacija človekovega smisla v sodobni slovenski kratki prozi
Avtorji:	ID Mastnak, Barbara (Avtor) ID Bošnjak, Blanka (Mentor) Več o mentorju...
Datoteke:	MAG_Mastnak_Barbara_2020.pdf (920,68 KB) MD5: 27E929493FC80608F47F80CA8F1AD90B PID: 20.500.12556/dkum/4465a4a7-12f1-4fe7-be20-3519da30ebdf
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Magistrsko delo/naloga
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	FF - Filozofska fakulteta
Opis:	Novo stoletje je predrugačilo vrednostni sistem, medtem ko je moderni pluralizem spodkopal samoumevno védenje ter zamajal identiteto sveta, družbe in posameznika. Kljub temu pa vprašanje o smislu ni novo, življenjsko se mu je posvetil že nevrolog, psihoterapevt in utemeljitelj logoterapije Viktor Emil Frankl. »Tretja dunajska šola« psihoterapije je namreč spregledala človekov duhovni boj, zato si mu prizadeva ponuditi pomoč pri iskanju smisla; s poudarkom na pomenu specifično človekove duhovne razsežnosti pa zavrača ali vsaj blaži miselnost absolutnega determinizma. Zaradi svobodne volje ima posameznik vseskozi možnost zavzeti stališče, volja do smisla pa ga motivira, da najde in izpolni smisel oziroma namero. Če te ne uresničuje, lahko nastopi eksistencialni vakuum, ki je vzrok noogene nevroze in lahko kot posledico nosi življenjsko dezorientacijo, obup, omamljanje in/ali kakšna druga ekstremna dejanja. (Frankl 1994a: 303–304) Čas postmodernizma je dokončno odprl vprašanje izčrpane literature, umaknil velike zgodbe, obsežna spoznanja in definitivne zaključke, ob tem pa osvetlil dvome o resnici, duhovno votlost, krizo smisla, obsežnejšo eksistencialno resignacijo, odtujene in brezvoljne subjekte ter izpraznjene misli in šibke emocije. Sodobna kratka proza zaradi svojega obsega najbolje ponuja pregled večjega števila literarnih oseb, z izbrano rabo naracije in umikom v intimo pa odkriva kljubovalnost subjektovega duha in njegovo pozicijo v nekem usodnem položaju. Namen magistrskega dela je predstaviti neorealistične in minimalistične prvine, s katerimi je prežeta sodobna slovenska kratka proza, in izpostaviti obsežno brezvoljnost njenih subjektov. S tem ciljem sem analizirala dvajset kratkoproznih zbirk, ki so izšle po letu 2000.
Ključne besede:	sodobna slovenska kratka proza, neorealizem, minimalizem, človekov smisel, kriza smisla, logoterapija, bivanjska prikrajšanost
Kraj izida:	Maribor
Založnik:	[B. Mastnak]
Leto izida:	2020
PID:	20.500.12556/DKUM-78035
UDK:	821.163.6.09-32\"19\"(043.2)
COBISS.SI-ID:	38216707
NUK URN:	URN:SI:UM:DK:KJSRY44L
Datum objave v DKUM:	20.11.2020
Število ogledov:	909
Število prenosov:	142
Metapodatki:
Področja:	FF
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:	CC BY-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Povezava:	http://creativecommons.org/licenses/by-nd/4.0/deed.sl
Opis:	Licenca Creative Commons Brez predelav dovoljuje uporabnikom ponovno distribucijo dela, vendar ne v spremenjeni obliki. Zahtevana je navedba avtorstva.
Začetek licenciranja:	08.10.2020

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	The Thematization of Human Meaning in Contemporary Slovene Short Prose
Opis:	The New century has modified our value system; while modern pluralism undermined the self-evident behaviour and in addition it rocked the identity of the wold, the society and the individual; however, the question of meaning is not new. Viktor Emil Frankl, a neurologist and psychotherapist, and the founder of logotherapy, dedicated his life to this question. ‘‘The Third Viennese School’’ of psychotherapy started to see the human’s spiritual struggle, therefore The School strives to help human’s search for meaning, with emphasis on the significance of the specifically human spiritual dimension; however, it rejects or at least softens the mentality of absolute determinism. Due to free will, the individual possesses the ability to always have their own opinion, while the search and fulfilment of meaning or intention is motivated by the individuals will to meaning. If the search and fulfilment of meaning or intention are not realized, an existential vacuum can occur, which is the cause of noogenic neurosis and can result in life disorientation, despair, intoxication and/or other extreme acts. (Frankl 1994a: 303–304) The age of postmodernism: definitively opened the question of literature of exhaustion; withdrew great stories; extensive insights; and definitive conclusions, while it illuminated: doubts about truth; spiritual hollowness; crisis of meaning; a more extensive existential resignation; alienated and apathetic subjects; drained thoughts and weak emotions. Due to its scope, modern short prose is best at offering an overview of a large number of literary figures, while it, with its chosen use of narration and retreatment into intimacy, reveals the defiance of the subject’s spirit and their position in a certain fateful position. The purpose of this the master’s thesis is to present the neorealistic and minimalistic elements that permeate contemporary Slovene short prose and to highlight the extensive apathy of its subjects. To this end, I have analysed twenty short prose collections that were published after the year 2000.
Ključne besede:	contemporary Slovene short prose, neorealism, minimalism, human’s meaning, crisis of meaning, logoteraphy, existential deprivation

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj