| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Vpliv posttravmatske stresne motnje na posameznika
Avtorji:ID Košec, Rebeka (Avtor)
ID Čuček Trifkovič, Klavdija (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Cilar Budler, Leona (Komentor)
Datoteke:.pdf VS_Kosec_Rebeka_2020.pdf (476,85 KB)
MD5: 5211F2C0A8A03E07AFFD4018F33D6981
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FZV - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:Uvod: Posttravmatska stresna motnja velja za najpogostejšo posledico ob izpostavljenosti posameznika travmatični izkušnji. Posttravmatska stresna motnja je opredeljena takrat, ko začetni simptomi travme ne izzvenijo in trajajo dlje kot en mesec. Tako posledično vpliva tudi na kakovost življenja in v posameznikov vsakdan prinaša soočanje s posledicami. Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematičen pregled literature. Rezultati: Spoznali smo, da je posttravmatska stresna motnja od uradne uvedbe diagnoze bolje razumljena in raziskana. Kljub dodatnemu znanju pa je opaziti omejen uspeh na področju zdravljenja, saj večina posameznikov ne prejme ustrezne pomoči ali pa njihovo zdravljenje ni optimalno. Razprava in sklep: Raziskave kažejo, da je vpliv travmatične izkušnje na posameznika neizogiben, vseeno pa lahko vplivamo na njen izid z ustrezno pomočjo in pravilnim soočanjem travmatizirane žrtve s travmatičnim dogodkom. Ob tem je poudarjena vloga medicinske sestre, saj se lahko na vseh področjih zdravstvene oskrbe sreča s travmatizirano osebo. Pri tem je pomembno, da medicinska sestra prepozna simptome posttravmatske stresne motnje in vzpostavi zaupen odnos s posameznikom, ki mu je težko govoriti o srečanju s travmo, ter tako odpira pot do zdravljenja. Ob tem ne smemo pozabiti, da so prav delavci na čelnih linijah nudenja prve pomoči visoko rizično izpostavljeni travmi in posledično posttravmatski stresni motnji.
Ključne besede:travmatična izkušnja, posttravmatska stresna motnja, simptomi, diagnosticiranje, medicinska sestra
Kraj izida:Maribor
Založnik:[R. Košec]
Leto izida:2020
PID:20.500.12556/DKUM-78008 Novo okno
UDK:616.89(043.2)
COBISS.SI-ID:44359939 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:98KFCZNH
Datum objave v DKUM:22.05.2024
Število ogledov:258
Število prenosov:56
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FZV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:02.10.2020

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Impact of posttraumatic stress disorder on an individual
Opis:Introduction: Posttraumatic stress disorder is considered to be the most common consequence of exposure to an individual's traumatic experience. Post-traumatic stress disorder can be defined when the initial symptoms of trauma do not go away and last longer than one month, which on the long term affects the quality of life and brings coping with the consequences in an individual's daily life. Methods: In the final part we used a systematic review of the literature. Results: We learned that posttraumatic stress disorder has been understood and researched better since the official introduction of the diagnosis. Despite additional knowledge,, limited success in treatment it has been observed that most individuals still do not receive the appropriate help needed or their treatment is not optimal. Discussion and conclusion: Research shows that encountering a traumatic experience is inevitable, yet we can influence its impact and outcome with appropriate help and proper coping of the traumatized victim with the traumatic event. The role of the nurse is highly important, as she can recognise a traumatized person in all areas of health care. It is significant for nurse to acknowledge the symptoms of post-traumatic stress disorder and build the trust between the individual who finds it difficult to talk about trauma and therefore open the way to the treatment. We must also not forget that it is the health workers on the front lines of first aid that may be constantly exposed to trauma events and consequently developing a post-traumatic stress disorder.
Ključne besede:traumatic experience, post-traumatic stress disorder, symptoms, diagnosis, nurse


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici