| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Primerjalnopravna analiza modelov kazenskopravne ureditve spolnih deliktov : magistrsko delo
Avtorji:Čuk, Maja (Avtor)
Šepec, Miha (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Cuk_Maja_2020.pdf (666,75 KB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga (mb22)
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Opis:V magistrskem delu se osredotočam na modele kazenskopravno ureditve spolnih deliktov, ki se med seboj razlikujejo glede (ne)uporabe sile in oblike (ne)privolitve. Trend sprememb pravne ureditve spolnih deliktov evropskih držav gre v smer prehoda iz modela prisile v modele soglasja. Medtem ko je model prisile tradicionalno uveljavljen v večini evropskih držav, so modeli soglasja v evropskih zakonodajah na področju spolnega prava še relativno redki. Modelu prisile se očita pretirano nalaganje odgovornosti na žrtev, saj se od nje zahteva upiranje, prav tako pa naj ne bi zajel mnogih situacij v praksi, ko zoper žrtev ni uporabljena sila ali grožnja. Medtem ko je pri modelu prisile ključno, ali je bila uporabljena sila ali grožnja, pa je pri modelih soglasja ključna privolitev. Zakonski znak privolitve ali soglasja je eden izmed bolj kompleksnih vprašanj modelov soglasja. Države, ki so že uvedle modele soglasja, so k ureditvi privolitve pristopile različno. Ali gre za model veta (t. i. model ne pomeni ne) ali za model afirmativnega soglasja (t. i. model ja pomeni ja) je odvisno ob oblike privolitve. Pri modelu veta je kaznivo dejanje podano takrat, ko storilec ignorira prepoznavno zavrnitev, pri modelu afirmativnega soglasja pa, ko privolitve ni bila izražena. Za ureditev, ki temelji na modelu veta, sta se odločili Nemčija in Avstrija, ki inkriminirata spolna ravnanja, izvršena zoper voljo drugega. Za ureditev spolnih deliktov, ki temelji na modelu afirmativnega soglasja, pa so se med drugimi odločili Hrvaška, Švedska, Anglija in Wales, Belgija itd. Slovenska spolna kazenska ureditev pa še vedno temelji na modelu prisile.
Ključne besede:spolni delikti, posilstvo, model ja pomeni ja, model ne pomeni ne, model prisile, spolna avtonomija, privolitev.
Leto izida:2020
Kraj izvedbe:[Maribor
Založnik:M. Čuk]
Št. strani:III, 58 f.
Izvor:Maribor
UDK:343.541(043.3)
COBISS_ID:32221443 Povezava se odpre v novem oknu
NUK URN:URN:SI:UM:DK:L9IDMJO4
Licenca:CC BY-NC-ND 4.0
To delo je dosegljivo pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Število ogledov:96
Število prenosov:16
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:PF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Comparative legal analysis of criminal regulation models of sexual offenses
Opis:My master's thesis focuses on models of criminal law regulation of sexual offenses, which differ in terms of (non)use of force and the form of consent (or lack of it). Changes in the legal regulation of sexual offenses in European countries are moving in the direction of transitioning from the coercion model to the consent models. While the coercion model is traditionally established in most European countries, consent models in European sexual law are still relatively rare. The coercion model is deemed of imposing excessive responsibility on the victim, as it is required to resist, and it also does not cover many situations in practice, where no force or threat is used against the victim. While in the coercion model, whether force or threat was used is crucial, in the consent model, consent is key. The legal sign of consent or assent is one of the more complex issues of consent models. Countries that have already introduced consent models have taken different approaches to the assent regime. Whether it is a veto model (i.e. no model) or a model of affirmative consent (i.e. yes model) depends on the form of consent. In the model of veto, the crime is given when the perpetrator ignores the recognizable refusal, and in the model of affirmative consent, when consent has not been expressed. A veto-based regime was chosen by Germany and Austria, which criminalize sexual acts committed against the will of another. Croatia, Sweden, England, Wales, Belgium, etc. have decided to regulate sexual offenses based on the model of affirmative consent. The Slovenian sexual penal system is still based on the coercion model.
Ključne besede:sexual offences, rape, yes model, no model, coercion model, sexual autonomy, consent.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici