Izbrana dela Janeza Mencingerja v luči ekokritike

Jerebic, Sarah

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	Izbrana dela Janeza Mencingerja v luči ekokritike
Avtorji:	ID Jerebic, Sarah (Avtor) ID Čeh Steger, Jožica (Mentor) Več o mentorju...
Datoteke:	MAG_Jerebic_Sarah_2020.pdf (961,03 KB) MD5: E8A8041A735D73BD8A69D89E28F098EE PID: 20.500.12556/dkum/9d24ff14-8e91-4ed3-b048-cc5c7abad7fd
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Magistrsko delo/naloga
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	FF - Filozofska fakulteta
Opis:	Magistrsko delo obravnava izbrana pripovedna in pesniška dela slovenskega pisatelja Janeza Mencingerja z vidika ekokritike. V teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljena ekokritika kot literarnovedna disciplina, in sicer s poudarkom na konceptih narave, antropocentrizmu in razmerjih, ki jih človek vzpostavlja z okoljem, živalmi in rastlinami. V analitični del magistrskega dela je zajetih deset Mencingerjevih zvrstno različnih pripovednih del (Abadon, Moja hoja na Triglav, Varaždinske toplice, Jerica, Zlato pa sir, Bore mladost, Skušnjave in skušnje, Mešana gospoda, Meniški spomini, Cmokavzar in Ušperna), analizirali smo tudi osem njegovih pesmi (Kaznjena kletev, Plačilo sveta, Presajena rožica, Kolikor glav, toliko misli, Bolje drži ga, kot lovi ga!, Ticam!, Studencu, Življenje) in dva članka (O živalstvu, Domorodna pisma). Na podlagi izdelanega modela za ekokritiško analizo pripovednih besedil na vsebinski in jezikovnoslogovni ravni so raziskani odnosi, ki jih literarne osebe in pripovedovalec vzpostavljajo z okoljem, živalmi in rastlinami. Analizirani so z naravo povezani motivi in teme, prav tako ideološke podobe narave. Na podlagi opisov narave sta predstavljena status in glas narave. Na ravni jezikovnega sloga magistrsko delo zajema primere, metafore, pridevke in frazeme iz območja narave. Posveča se tudi vprašanju, kako različni literarni žanri in literarne zvrsti vplivajo na upodobitve narave. Ob analizi izbranih del Janeza Mencingerja smo spoznali, da vsaj deloma lahko govorimo o Mencingerju tudi kot o ekološkem avtorju. Res je, da se v njegovih delih v večini odraža oziroma vzpostavlja antropocentrična drža do narave, okolja, živali in rastlin, tako na vsebinski kot jezikovnoslogovni ravni, a kljub temu njegova dela nudijo bralcu številna izhodišča za razmislek o lastnem odnosu do narave. Izbrana dela namreč obravnavajo vprašanja, kot so izkoriščanje naravnih virov z namenom doseganja tehnološkega napredka, izkoriščanje živali in rastlin, vzpostavljanje lastniškega odnosa do narave itd. Antropocentrizem v magistrskem delu na vsebinski ravni utrjuje pisateljevo zagovarjanje izkoriščanja naravnih virov in tehnološkega napredka, do narave vzpostavlja lastniški odnos, med živalmi in človekom pisatelj vzpostavlja hierarhičen odnos, kar se najizraziteje utrjuje z zagovarjanjem lova na živali, vrednost rastlin pisatelj meri s človekovega vidika, kar pomeni, da so rastline vrednotene na podlagi njihove prehrambene in zdravilne funkcije. Z vsebinskega vidika se antropocentrizem v izbranih delih utrjuje tudi s simbolnimi podobami narave. Na jezikovnoslogovni ravni se antropocentrična drža utrjuje s primerami, pridevki, metaforami in frazemi iz območja narave. Antropocentrična etika postavlja naravo, okolje, živali in rastline v položaj Drugega in jim dodeljuje status objekta. Ob analizi izbranih del smo zasledili tudi nekaj mest, kjer ima narava status subjekta, in sicer ko pisatelj opisuje naravne pojave, kot so vihar, grmenje, toča ipd., saj takrat narava govori z lastnim glasom. Enega izmed najočitnejših odmikov od antropocentrične drže smo opazili pri fiktivnem liku Melkijadu v potopisu Moja hoja na Triglav. Slednji namreč vsem vrstam rastlin pripisuje enako vrednost. Na tem mestu lahko govorimo o nagibanju k biocentrizmu. Ugotovili smo tudi, da na upodobitve narave vplivajo literarne zvrsti in literarni žanri, in sicer s svojimi strukturnimi značilnostmi ter obsegom.
Ključne besede:	Janez Mencinger, pripovedna proza, poezija, ekokritika, ekološke teme, podobe narave, človek v razmerju z naravo, antropocentrizem.
Kraj izida:	Maribor
Založnik:	[S. Jerebic]
Leto izida:	2020
PID:	20.500.12556/DKUM-77591
UDK:	821.163.6.09(043.2)
COBISS.SI-ID:	30482435
NUK URN:	URN:SI:UM:DK:OBWRDCRW
Datum objave v DKUM:	07.10.2020
Število ogledov:	1125
Število prenosov:	246
Metapodatki:
Področja:	FF
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:	CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Povezava:	http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:	Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:	04.09.2020

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	Selected works of Janez Mencinger in the light of ecocriticism
Opis:	The master thesis focuses on the selected narrative works and poetry of the Slovene writer Janez Mencinger in the aspect of ecocriticism. The theoretical part of the thesis outlines ecocriticism as a literary discipline with an emphasis on the concepts of nature, anthropocentrism and the relationships that man establishes with the environment, animals and plants. The analytical part of the thesis encompasses ten genre-different narrative works by Mencinger (Abadon, Moja hoja na Triglav, Varaždinske toplice, Jerica, Zlato pa sir, Bore mladost, Skušnjave in skušnje, Mešana gospoda, Meniški spomini and Cmokavzar in Ušperna). Additionally, we have analysed eight of his poems (Kaznjena kletev, Plačilo sveta, Presajena rožica, Kolikor glav, toliko misli, Bolje drži ga, kot lovi ga!, Ticam!, Studencu and Življenje) and two articles (O živalstvu and Domorodna pisma). Based on the developed model for the ecocritical analysis of narrative texts both at the level of content and linguo-stylistic level, the relationships, which literary characters and the narrator establish with the environment, animals and plants, are investigated. Nature-related motifs and themes are analyzed, as well as ideological images of nature. Based on the descriptions of nature, the status and voice of nature are also presented. At the linguistic style level, the thesis covers similia, metaphors, epithets and idioms from nature. It also addresses the question of how different literary genres and types influence the depictions of nature. The results of the analysis led to the belief that Mencinger can be at least partly seen as an environmental writer. Although most of his works reflect or establish an anthropocentric attitude towards nature, the environment, animals and plants, both at the level of content and linguo-stylistic level, his works offer the reader many starting points for thinking about their attitude towards nature. The selected works are namely addressing issues such as exploitation of natural resources to achieve technological progress, the exploitation of animals and plants, the establishment of ownership of nature, etc. At the level of content, anthropocentrism in the thesis strengthens the writer's urge to exploit natural resources and thus technological progress. The writer establishes an ownership relationship with nature and a hierarchical relationship between animals and humans, which is most clearly supported by advocating hunting. Additionally, the writer measures the value of plants from a human point of view, which means that plants are valued based on their nutritional and medicinal function. From the content point of view, anthropocentrism in selected works is also consolidated with symbolic images of nature. At the linguo-stylistic level, the anthropocentric stand is supported by similia, epithets, metaphors and idioms from nature. Anthropocentric ethics places nature, the environment, animals and plants in the position of the Other and assigns them the status of an object. During the analysis of the selected works, we have also found some places where nature has the status of a subject, namely when the writer describes natural phenomena such as storm, thunder, hail, etc., because then nature speaks with its own voice. One of the most obvious deviations from the anthropocentric stand was observed in the fictional character Melkijad in the travelogue Moja hoja na Triglav. Melkijad ascribes the same value to all plant species. At this point, we can talk about a propensity for biocentrism. We have also discovered that depictions of nature are influenced by literary genres, namely by their structural characteristics and scope.
Ključne besede:	Janez Mencinger, narrative prose, poetry, ecocriticism, ecological concepts, images of nature, the man’s relationship to nature, anthropocentrism.

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj