Naslov: | Vloga kulture pri internacionalizaciji na primerih slovenskih podjetij |
---|
Avtorji: | ID Sova, Alona (Avtor) ID Bradač Hojnik, Barbara (Mentor) Več o mentorju...  |
Datoteke: | MAG_Sova_Alona_2020.pdf (3,41 MB) MD5: 0DED42848FFFE72C32FA66897FC44F68 PID: 20.500.12556/dkum/f0f1c938-30d7-44af-8b46-3b83aa3dd33d
|
---|
Jezik: | Slovenski jezik |
---|
Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga |
---|
Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo |
---|
Organizacija: | EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
|
---|
Opis: | Internacionalizacija podjetja postaja vedno pomembnejša za podjetja, poslovanje, rast in razvoj podjetja ter obstoj in ohranjanje svojega tržnega deleža. Internacionalizacija lahko poteka na različne načine. Na vstop na tuje trge vpliva veliko različnih dejavnikov. Zelo pomemben pri internacionalizaciji je vpliv kulture na poslovanje v tujih državah. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, ali kultura res vpliva na internacionalizacijo in poslovanje v tujini ter kakšna je njena vloga pri tem in ali se lahko zaradi kulture spremenijo poslovanje, oblika vstopa na tuji trg in komuniciranje na tujem trgu.
V delu smo proučili kulturne dejavnike, model Lewisa, kulturne dimenzije po Hofstedu in vpliv vsega tega na poslovanje podjetja v tujih državah. Najbolj nas je zanimalo, kako se razlikuje poslovanje v Sloveniji, na Kitajskem in v ZDA ter kakšne so te razlike. Za proučevanje smo izbrali tri podjetja: KRKA, d. d., Agencija SPIN, d. o. o., in Tovarna olja GEA, d. o. o. Ugotovili smo naslednje: kulturni dejavniki pri nobenem od podjetij ne vplivajo na način internacionalizacije (način vstopanja na tuji trgi), vplivajo pa na poslovanje podjetja v tujih državah. Vsa podjetja so se srečala s kolektivizmom in spoštovanjem hierarhije na Kitajskem in počasnim poslovanjem ter z ostalimi kulturnimi dejavniki. V ZDA je zelo hiter tempo življenja. Ugotovili smo, da se primerjani profili držav po modelu Lewisa razlikujejo po obnašanju in poslovanju. Prav tako smo ugotovili, da se v različnih državah razlikuje ponudba, ker ljudje zaradi svojih navad povprašujejo po različnih izdelkih.
Proučevali smo tudi podjetniško kulturo. Ta obsega odnos ljudi (posameznikov) do podjetništva, medijsko podpora podjetništva in to, koliko ljudi bi izbralo podjetništvo kot karierno pot. To je prav tako pomembno, saj če država in ljudje slabo podpirajo podjetništvo, je stanje le-tega v določeni državi slabo in tako je tam zelo težko poslovati. Značilnosti podjetništva so povezane tudi z razvitostjo države. Obstajajo tri vrste razvitosti države: faktorsko, učinkovitostno in inovacijsko gospodarstvo. V magistrskem delu smo primerjali eno državo, ki ima razvito faktorsko gospodarstvo – Indijo, tri države, ki imajo razvito učinkovitostno gospodarstvo – Kitajsko, Južno Afriko in Savdsko Arabijo, in tri inovacijske države – ZDA, Slovenijo in Avstralijo. Ugotovili smo, da imajo faktorska gospodarstva najslabše stanje podjetniške kulture. |
---|
Ključne besede: | Internacionalizacija, kulturni dejavniki, podjetniška kultura, GEM-analiza, tuji trgi. |
---|
Kraj izida: | Maribor |
---|
Založnik: | [A. Sova] |
---|
Leto izida: | 2020 |
---|
PID: | 20.500.12556/DKUM-77508  |
---|
UDK: | 005.7 |
---|
COBISS.SI-ID: | 35590915  |
---|
NUK URN: | URN:SI:UM:DK:QIMU9HDL |
---|
Datum objave v DKUM: | 04.11.2020 |
---|
Število ogledov: | 1204 |
---|
Število prenosov: | 167 |
---|
Metapodatki: |  |
---|
Področja: | EPF
|
---|
:
|
Kopiraj citat |
---|
| | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
---|
Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
---|
Objavi na: |  |
---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |