| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Pismenost o duševnem zdravju in samoučinkovitost pri šolskih svetovalnih delavcih
Avtorji:Ošlak, Katja (Avtor)
Košir, Katja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Lavrič, Meta (Komentor)
Datoteke:.pdf MAG_Oslak_Katja_2020.pdf (916,05 KB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga (mb22)
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:V magistrskem delu smo raziskali pismenost o duševnem zdravju ter oceno samoučinkovitosti pri prepoznavi in obravnavi kriznih primerov med šolskimi svetovalnimi delavci na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 232 udeležencev, ki so rešili Vprašalnik pismenosti o depresiji (D lit), Vprašalnik pismenosti o anksioznih motnjah (A lit) ter Lestvico samoučinkovitosti pri oceni in obvladovanju tveganja (RAMSES), od tega je 200 udeležencev odgovorilo tudi na 8 odprtih vprašanj. Ugotovili smo, da med udeleženci prihaja do razlik v pismenosti glede na njihov poklicni profil, in sicer imajo psihologi boljšo pismenost o depresiji in anksioznih motnjah v primerjavi z ostalimi poklicnimi profili. Prav tako psihologi izražajo višjo samoučinkovitost pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov. Ugotovili smo tudi, da prihaja do pozitivne povezanosti med pismenostjo o depresiji in samoučinkovitostjo pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov ter med pismenostjo o anksioznih motnjah in samoučinkovitostjo pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov. Na našem vzorcu ni prišlo do pozitivne povezanosti med samoučinkovitostjo in leti delovnih izkušenj v šolski svetovalni službi, kot smo predpostavljali na podlagi ugotovitev predhodnih raziskav. Prvih pet hipotez smo v navezavi na rezultate kvantitativnih analiz potrdili, šeste hipoteze pa ne. V sklopu kvalitativnega dela smo pridobili dodatne informacije o različnosti znanj, usposobljenosti, občutkov kompetentnosti in načinov dela šolskih svetovalnih delavcev različnih poklicnih profilov na področju duševnega zdravja. Prav tako smo dobili vpogled v to, kako različne šole pripisujejo različen pomen delu šolske svetovalne službe na področju duševnega zdravja in kako v skladu s tem tudi delujejo. Naša raziskava tako predstavlja pomemben doprinos znanj na področju dela šolske svetovalne službe in duševnega zdravja, ozavešča o pomenu delovanja psihologa v okviru šolske svetovalne službe, ozavešča o najpogostejših težavah šolske svetovalne službe pri delu na področju duševnega zdravja ter navaja smernice za izboljšave v prihodnosti.
Ključne besede:duševno zdravje, pismenost o duševnem zdravju, samoučinkovitost, šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavec
Leto izida:2020
Založnik:[K. Ošlak]
Izvor:Maribor
UDK:159.9:616.89:37.048(043.2)
COBISS_ID:28331267 Povezava se odpre v novem oknu
NUK URN:URN:SI:UM:DK:BLVUMH7K
Licenca:CC BY-NC-ND 4.0
To delo je dosegljivo pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Število ogledov:30
Število prenosov:11
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Mental health literacy and self-efficacy among school counselours
Opis:In the master's thesis, we studied mental health literacy and the assessment of self efficacy in identifying and dealing with crisis cases among school counsellors in primary and secondary schools in Slovenia. The study involved 232 participants who completed the Depression Literacy Questionnaire (D lit), the Anxiety Literacy Questionnaire (A lit), and the Risk Assessment and Management Self Efficacy Scale (RAMSES). Additionally, 200 participants also answered 8 open questions. We discovered that there are differences in literacy among participants according to their occupational profile, namely that psychologists have better literacy about depression and anxiety disorders compared to other occupational profiles. Psychologists also express higher self efficacy in assessing the threat or crisis identification and management. In addition, we discovered that there is a positive association between literacy about depression and self efficacy in assessing the risk or identification and management of crisis cases and between literacy about anxiety disorders and self efficacy in risk assessment or crisis identification and management. In our sample, there was no positive association between self efficacy and years of work experience in the school counselling service, as we assumed based on the findings of previous research. In relation to the results of quantitative analyses, the first five hypotheses were confirmed, but the sixth hypothesis was not. As part of the qualitative work, we obtained additional information on the diversity of knowledge, skills, self competence, and manners of work of school counsellors of different occupational profiles in the field of mental health. We also gained insight into how different schools ascribe different importance to the work of the school counselling service in the field of mental health and how they act accordingly. Our research thus represents an important contribution of knowledge in the field of school counselling and mental health, raises awareness of the importance of psychologists in school counselling, raises awareness of the most common problems of school counselling in mental health, and provides guidelines for future improvements.
Ključne besede:mental health, mental health literacy, self efficacy, school counselling service, school counsellor


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici