| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Zavržena hrana kot biološki odpadek
Avtorji:Jordan, Aljoša (Avtor)
Maletič, Matjaž (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Jordan_Aljosa_2020.pdf (2,00 MB)
MD5: 32832218C2A9FF6FB3619CCD124BB082
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga (mb22)
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FOV - Fakulteta za organizacijske vede
Opis:V magistrskem delu smo poskušali s pomočjo raziskave ugotoviti razloge za zavrženo hrano in količino le-te. Na osnovi spletne ankete o zavrženi hrani v slovenskih gospodinjstvih je bila v magistrskem delu opravljena statistična analiza o odnosu in vplivu različnih dejavnikov, ki jih povezujemo s količino zavržene hrane. V teoretičnem delu smo najprej spoznali problematiko zavržene hrane, kar smo podkrepili z lastno spletno anketo. Z uporabo statističnih metod ANOVA in hi-kvadrat smo analizirali podane odgovore, iz katerih smo pridobiti grobo oceno o količini zavržene hrane v slovenskih gospodinjstvih in o njihovih načinih ravnanja s hrano. Ključni rezultati opravljene analize so pokazali, da se povprečna vrednost zavrženih prehrambnih proizvodov na mesec razlikuje glede na mesečni dohodek gospodinjstva. Največ anketiranih, kar 64,2 %, na mesec, zavrže za manj kot 10 €, 26,4 % anketiranih pa je ovrednotilo znesek med 10 € in 20 €. Prav tako prihaja do razlik v povprečnem mnenju o problematiki prevelikih količin zavržene hrane glede na starostne skupine. Skoraj 70 % anketiranih se zaveda problematike o količini zavržene hrane in temu primerno tudi ustrezno ravna. Kljub zavedanju pa je analiza rezultatov pokazala, da v povprečju anketiranci zavržejo med 4,59 in 8,52 kg hrane na mesec, kar na letni ravni znaša med 55 in 102 kg hrane. Do te količine pride zaradi razlogov, kot so pokvarjeni proizvodi, pretečen rok uporabe, preobsežen nakup proizvodov, nakup proizvodov, ki niso dobrega okusa, in preveliko pakiranje. Podali smo tudi predloge, s katerimi bi lahko obstoječe stanje in razmere nekoliko izboljšali ter dolgoročno izboljšali tudi kakovost življenja, saj količine zavržene hrane vplivajo tako na okoljsko problematiko, kot so npr. emisije CO2, ter tudi na medčloveške odnose (doniranje hrane). Predlogi, ki smo jih izpostavili, so: osebno pakiranje v recikliranih embalažah za proizvode, pri katerih je to mogoče, razširitev doniranja hrane, javno merjenje količin zavržene hrane, obveščanje javnosti ter uporaba in nadgradnja postavljenega modela ravnanja s hrano.
Ključne besede:zavržena, hrana, gospodinjstva, odpadek, CO2
Leto izida:2020
Izvor:Maribor
COBISS_ID:36360195 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:TVEEF8VL
Število ogledov:173
Število prenosov:36
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FOV
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.
Začetek licenciranja:08.06.2020

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Food waste as a biological household waste
Opis:The following thesis aims to determine the reasons for discarding food and the amount of food waste based upon the findings of the empirical survey. The drawing upon the large-scale online survey of discarded food in Slovenian households was performed by a statistical analysis of the relationship and the impact of different factors on the generated amount of food waste. In the theoretical part, the thesis outlines the general food waste problem as identified in the literature. Subsequently, the survey was conducted to obtain the insights into the household waste behaviours among a randomly selected sample. Using statistical methods ANOVA and Chi-square, we analyzed given answers, from which we obtained a rough estimate of food waste in Slovenian households and their way of handling food. Key results of the analysis showed that the average value of discarded food products per month differ depending on the monthly income per household. Most of the respondents, as much as 64,2 %, reject for less than € 10 each month, while 26,4 % of respondents evaluate this amount between € 10 and € 20. Also, there are differences in the average opinion on the issue of discarded too much food according to age groups. Almost 70 % of respondents are aware of the problem of food waste and accordingly also of their proper food treatment. Despite awareness, however, the analysis of the results showed that on average respondents discard between 4,59 and 8,52 kg of food per month, which amounts to an annual level between 55 and 102 kg of food. This quantity occurs for reasons such as defective products, expired shelf life, too extensive purchase of products, buying bigger packaging because it is cheaper, and buying products which have different taste than expected. We also have given suggestions which would improve the existing situation and in long term also the quality of life since the amount of discarded foods affects both: environmental issues (for example, CO2 emissions) as well as human relations (food donation). Suggestions that have been highlighted are: personal packaging in recycled packaging for products where it is possible, expansion of food donation, public measurement of food waste, publicity, and the use and upgrading of the presented “food behaviour“ model.
Ključne besede:discarded, food, households, waste, CO2


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici