| Opis: | Pričujoča magistrska naloga se ukvarja z analizo jezika vrednotenja na primeru desetih knjižnih recenzij. Njihov izbor temelji na več kriterijih, ki prispevajo k reprezentativnosti te besedilne vrste. Izbrana besedila vrednotijo romane, novele in kratke zgodbe, ki so uvrščene med najboljših 300 v spletni podatkovni bazi Open Syllabus Project 2.0. To pomeni, da spadajo v kategorijo najpogosteje dodeljenih knjig v izobraževalnih ustanovah. Avtorji izbranega korpusa so uredniki, novinarji in pisatelji, med katerimi sta oba spola zastopana v enakem številu. Izbrana so bila le besedila, objavljena pred kratkim, saj je predmet magistrskega dela analiza vrednotenja sodobnega angleškega jezika.
Glavna metodologija, ki je uporabljena v magistrski nalogi, je teorija vrednotenja, ki sta jo razvila James Martin in Peter White (Martin in White). Teorija je bila osnovana znotraj sistemskega funkcionalnega jezikoslovja in se nanaša na teoretične koncepte Michaela Hallidayja (Halliday). Analiza jezika vrednotenja se je izvedla s pomočjo analitičnega orodja Catma 5.0, ki omogoča komentiranje besedil, njihovo analizo in vizualizacijo podatkov.
Rezultati analize kažejo, da so najbolj številčni primeri sredstev vrednotenja primeri presoje oz. odnosa do stanj, procesov in entitet (ang. appreciation). Iz tega izhaja, da je vrednotenje zgodbe in vsega, kar je z njo povezanega, v ospredju knjižnih recenzij. Nadalje analiza razkriva, da je vrednotenje v večji meri neposredno in je bralec direktno povabljen k branju knjige. Jezikovna sredstva odnosa (ang. attitude) se v izbranih besedilih stopnjujejo bolj glede na stopnjo in količino in manj glede na prototipičnost in marginalnost. Rezultati kažejo tudi, da recenzenti ne vključujejo veliko zunanjih virov v besedila in posledično zaprejo dialoški prostor za drugačne vidike in stališča.
Analiza jezika vrednotenja opozarja tudi na nekatere besedilno strukturne in semantične značilnosti knjižnih recenzij kot besedilne vrste. Izbrana besedila vsebujejo informacije o avtorju in knjigi, obnovo zgodbe ter ovrednotenje omenjenih elementov, ki se velikokrat prepletajo. Nekatere recenzije vsebujejo še osebne pripovedi, podrobnosti o knjigi in/ali numerično oceno. Najpomembnejša tematska značilnost vrednotenja v izbranih knjižnih recenzijah je kritika zahodnega zatiralca. Recenzenti obsojajo zločine proti človeštvu in dvomijo v zahodnjaške poglede, ki jih očitajo tudi bralcu, v katerem vidijo pripadnika omenjene identitete. Poleg tega rezultati analize kažejo, da so knjižne recenzije sobesedilna in medbesedilna vrsta, v kateri je vrednotenje realizirano na mnogo načinov. Obravnavana besedila in knjižne recenzije na splošno vsebujejo širok spekter leksikalnih in slovničnih struktur, zaradi česar predstavljajo zanimivo raziskovalno temo. |
|---|
