| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Environmental victims : challenges for criminology and victimology in the 21st century
Avtorji:Hall, Matthew (Avtor)
Datoteke:.pdf 02_Hall.pdf (657,79 KB)
 
URL https://www.fvv.um.si/rv/arhiv/2011-4/02_Hall-E.html
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Znanstveno delo (r2)
Tipologija:1.02 - Pregledni znanstveni članek
Organizacija:FVV - Fakulteta za varnostne vede
Opis:Purpose: This paper addresses the issue of ‘environmental victimisation’ (harm to individuals suffered as a result of environmentally damaging activities) and asks what role criminologists in general and vicitmologists in particular will have to play as our understanding of the consequence of climate change and other environmental degradation develops still further. Design/Methods/Approach: The paper draws on a social harms approach to argue for an extended definition of such victimisation, beyond restrictive legal categories. Findings: Clear parallels are demonstrated between the subjects of ‘green criminology’ with more ‘mainstream’ victimological and criminological developments (in the academy and in policy making circles internationally). This demonstrates the relevance of ‘environmental harm’ to existing and long-standing debates talking place in both areas, including those concerning the nature of victimisation and the responsibilities of the state to those victimised. The argument is illustrated through a discussion of various classifications of environmental harm, including harm to health, security, the economy, social and cultural impacts and the unequal distribution of such impacts around the world and between different socioeconomic groups. Practical implications: The implications of the paper are that a great deal more research needs to be carried out by criminologists and victimologists on the subject of ‘environmental; harm’, and indeed these scholars are likely to be increasingly approached for views/data on this issue in the coming years. Such developments therefore need to be recognised by funding bodies, Universities and so on.
Ključne besede:environmental harm, critical criminology, victimisation, victimology, green crime
Leto izida:2011
Št. strani:str. 371-391
Številčenje:št. 4, Letn. 13
UDK:343.988:504
COBISS_ID:2305770 Povezava se odpre v novem oknu
ISSN pri članku:1580-0253
NUK URN:URN:SI:UM:DK:CATLJAO9
Licenca:CC BY 4.0
To delo je dosegljivo pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Število ogledov:133
Število prenosov:9
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:Ostalo
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Varstvoslovje
Skrajšan naslov:Varstvoslovje
Založnik:Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, Visoka policijsko-varnostna šola
ISSN:1580-0253
COBISS.SI-ID:99492352 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Okoljske žrtve : izziv za kriminologijo in viktimologijo v 21. stoletju
Opis:Namen prispevka: Prispevek obravnava »okoljsko viktimizacijo« (prizadetost posameznikov zaradi dejavnosti, ki škodijo okolju) in se sprašuje, kakšno vlogo bodo morali igrati kriminologi in še posebej viktimologi v prihodnje, saj se naše razumevanje posledic klimatskih sprememb in drugih oblik degradacije okolja še vedno razvija. Metode: V prispevku je uporabljen pristop »družbene škode«, ki zahteva širšo definicijo tovrstne viktimizacije, ki presega omejevalne pravne kategorije. Ugotovitve: Pokazale so se jasne vzporednice med subjekti »zelene kriminologije« in bolj prevladujočimi (“mainstreamovskimi”) viktimološkimi in kriminološkimi tokovi tako v akademskih krogih kot pri oblikovanju politike na mednarodni ravni. To kaže na pomen „okoljske škode“ za obstoječe in dolgoletne razprave na obeh področjih, vključno s tistimi v zvezi z naravo viktimizacije in odgovornostjo države do žrtev. Argumentacija je izvedena skozi obravnavo različnih klasifikacij okoljske škode, vključno s škodo za zdravje, varnost, gospodarstvo, družbenimi in kulturnimi vplivi ter neenako porazdelitvijo teh vplivov po svetu in med različnimi socialnoekonomskimi skupinami. Praktična uporabnost: Uporabnost prispevka je v ugotovitvi, da morajo kriminologi in viktimologi opraviti mnogo več raziskav na temo „okolje, škoda“. Prav ti znanstveniki bodo v prihodnjih letih vse pogosteje spraševani po mnenju in podatkih glede teh vprašanj. Tak razvoj pa morajo prepoznati tudi tisti, ki financirajo raziskave, univerze in drugi.
Ključne besede:okoljska škoda, kritična kriminologija, viktimizacija, viktimologija, zelena kriminaliteta


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Varstvoslovje

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici