| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Spreminjanje kontinentalnosti v Evropi med leti 1938 in 2018
Avtorji:Vajs, Tanja (Avtor)
Žiberna, Igor (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Vajs_Tanja_2020.pdf (19,41 MB)
MD5: 4286262FA04700AD16DFB05AC5314500
 
.zip MAG_Vajs_Tanja_2020.zip (8,29 MB)
MD5: B82B8B53FEBB3E0639A12FF6B52FDFB8
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga (mb22)
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FNM - Fakulteta za naravoslovje in matematiko
Opis:V delu predstavimo spreminjanje kontinentalnosti v Evropi med leti 1938 in 2018. Pri tem uporabimo podatke za 443 klimatskih postaj, od česar je 387 evropskih in 56 neevropskih klimatskih postaj. Za izračun klimatskih indeksov uporabimo indekse kontinentalnosti po Supanu, Gorczynskem, Conradu, Ivanu, Hromovu ter Johanssonu in Ringlebu. Podatke obdelamo s programskim paketom MATLAB. Izrise konturnih kart naredimo s programskim okoljem ArcGIS, izrise grafikonov pa s programom Excel. Izkaže se, da so klimatski indeksi, glede na zvezne konturne karte, med seboj dobro primerljivi, nekoliko odstopanj je le pri indeksu kontinentalnosti po Hromovu. V primerjavi s tem pri diskretnih konturnih kartah med posameznimi indeksi prihaja do razlik. Ugotovili smo, da so se trendi indeksov kontinentalnosti v obravnavanem obdobju spremenili. Pokazali smo, da postaja podnebje v Evropi bolj maritimno, predvsem na območju Severne in Vzhodne Evrope, v nekaterih predelih postaja tudi bolj kontinentalno, predvsem območja ob Sredozemskem morju. Trend temperatur ni pozitiven v celotni Evropi, ampak je predvsem na območjih ob Sredozemskem morju tudi negativen, vendar ne čez celotno leto. Prav tako smo pokazali, da je trend temperatur močno odvisen od časa v letu oziroma meseca.
Ključne besede:indeksi kontinentalnosti, trendi indeksov kontinentalnosti, temperature, trendi temperatur, kontinentalnost, globalno segrevanje, indeks kontinentalnosti po Supanu, indeks kontinentalnosti po Gorczynskem, indeks kontinentalnosti po Condradu, indeks kontinentalnosti po Hromovu, indeks kontinentalnosti po Johanssonu in Ringlebu, indeks kontinentalnosti po Kernerju, Evropa
Leto izida:2020
Založnik:[T. Vajs]
Izvor:Maribor
UDK:911.2:551.583.2\"1938-2018(4)(043.2)
COBISS_ID:19525379 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:X6AMFEU7
Število ogledov:187
Število prenosov:39
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FNM
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:19.04.2020

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Changing of the continentality indices between the years 1938 and 2018
Opis:The thesis presents continentality changes in Europe in the period between 1938 and 2018. Data from 443 weather stations, i.e. 387 European and 56 Non-European stations, was gathered. The Supan, Gorczynski, Conrad, Ivan, Khromov, Johansson and Ringleb continentality indices were used to calculate the climate indices. The data was processed with the MATLAB software. Contour plots were created in the ArcGIS environment, while the graphs were created with Excel. Results show that, based on continuous contour plots, climate indices are quite comparable, with some discrepancies shown by the Khromov Continentality Index. However, we have observed differences between individual indices in discrete contour plots. We have established that the continentality indices trends in the observed period have changed. We have shown that the climate in Europe is becoming more maritime, predominantly in North and Eastern Europe, while in some areas it is becoming more continental, especially along the Mediterranean Sea. The temperature trend has not been positive throughout Europe, and especially in areas along the Mediterranean Sea it has also been negative, but this was not the case throughout the whole year. We have also shown that the temperature trend strongly depends on time of year or month.
Ključne besede:continentality indices, continentality indices trends, temperatures, temperature trends, continentality, global warming, Supan Continentality Index, Gorczynski Continentality Index, Conrad Continentality Index, Khromov Continentality Index, Johansson and Ringleb Continentality Index, Kerner Continentality Index, Europe


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici