| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Josip Urbanija - kipar in črnovojnik
Avtorji:Šmid, Karin (Avtor)
Friš, Darko (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Murovec, Barbara (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Smid_Karin_2019.pdf (3,23 MB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga (mb22)
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Izhodišče magistrskega dela sta skoraj v celoti prezrto življenje in delo kiparja in črnovojnika Josipa Urbanije (1877–1943). V Ljubljani rojeni kipar, ki se je po prvi svetovni vojni za stalno naselil na Dunaju, je v slovenski umetnostnozgodovinski literaturi ostal na robu raziskovalnega interesa. Obravnava njegovega življenja, opusa in sloga se je doslej osredotočala na čas do leta 1914. Leta od 1914 do 1918 so za skoraj vse evropsko prebivalstvo, hkrati pa še veliko svetovnega, pomenila posebno težko obdobje. Prva svetovna vojna je zarezala v njihovo ustaljeno življenje in vojnim razmeram so se morali ljudje v večji ali manjši meri prilagoditi. Kipar Josip Urbanija je bil vpoklican v avstro-ogrsko vojsko kot vojak črnovojnik, ampak je vseeno uspel nadaljevati svoje ustvarjanje tekom vojnih let. V magistrskem delu bomo predstavili možnosti likovnega udejstvovanja med vojno, s poudarkom na izkušnji Slovencev, osredotočili pa se bomo tudi na izkušnjo črnovojnikov, prav tako s poudarkom na slovenskem pogledu. Krajino so poleg front spreminjali tudi javni spomeniki. Ti so nastajali predvsem iz potrebe po obeleženju žrtev vojne, pa tudi kot spomin na požrtvovalnost ostalih vojakov, ki so se vojskovali na fronti in delovali v zaledju. Josip Urbanija je s svojima spomenikoma pustil sled v Bosni, spomeniki iz vojnega časa pa so ohranjeni tudi v Sloveniji, v neposrednem zaledju soške fronte. Predstavili bomo ikonografijo spomenikov in njihove oblikovne rešitve. Smrt ni prizanašala tudi v zaledju, kjer so Slovenci leta 1917 izgubili pomembno javno osebo, Janeza Evangelista Kreka (1865–1917). Njegov prezgodnji odhod iz javnega življenja je odmeval po vseh slovenskih časnikih in revijah, ki so Kreku pripisovali mnogo zaslug za slovenski narod. Prek analize nekrologov bomo predstavili podobo Janeza Evangelista Kreka ob njegovi smrti, hkrati pa to povezali s postavljanjem njegovega nagrobnega spomenika in poskusom postavitve spomenika v Ljubljani. V raziskavo so bili prvič pritegnjeni arhivski dokumenti odbora za Krekov spomenik, ki jih hrani Zgodovinski arhiv v Ljubljani.
Ključne besede:Josip Urbanija, prva svetovna vojna, črnovojniki, spomeniška plastika, nagrobna plastika, Janez Evangelist Krek
Leto izida:2019
Založnik:[K. Šmid]
Izvor:Maribor
UDK:929UrbanijaJ.(043.2)
COBISS_ID:24876296 Povezava se odpre v novem oknu
NUK URN:URN:SI:UM:DK:G9UMPWT3
Licenca:CC BY-NC-ND 4.0
To delo je dosegljivo pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Število ogledov:43
Število prenosov:5
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Josip urbanija - sculptor and
Opis:The basis of this master thesis is almost entirely neglected life and work of the sculptor and a »Landstrum« soldier Josip Urbanija (1877–1943). He was born in Ljubljana; however, after World War I, he moved permanently in Vienna. Therefore, the Slovenian art history literature left him on margins of research interest. The analysis of his life, opus and style focused on the period up to 1914. Years from 1914 to 1918 present difficult period for almost the entire European and a majority of the world population. World War I cut into people’s habits and everyday life, they had to adapt to war conditions. Sculptor Josip Urbanija was called up in the Austrian-Hungary army as a »Landstrum« soldier, however, this had not affected his creativity throughout the war years. In this thesis, we present opportunities for art participation while emphasizing Slovenian experience during that period. Additionally, we focus as »Landstrum« soldiers’ experience and Slovenian point of view. Not only fronts but also public monuments have changed the landscape. Monuments commemorate war victims and they serve as a memory of selfless soldiers that fought in the front or rear. Josip Urbanija marked Bosnia with two monuments, nevertheless, war monuments are preserved also in Slovenia; they can be found close to the Soča front. We present monuments’ iconography and design solutions. Death shows no mercy in the outskirts, where the Slovenians lost an important person in 1917 – Janez Evangelist Krek (1865–1917). His early leaving from public life resonated in Slovenian newspapers and magazines that attributed to Krek numerous merits for the Slovenian nation. With the analysis of obituaries, we present the image of Janez Evangelist Krek and associate this to the placement of his gravestone and attempts to place his monument in Ljubljana. For the first time, archival materials from the Committee for Krek's monument that are stored in Historical archive in Ljubljana are included in the analysis.
Ključne besede:Josip Urbanija, World War I, »Landstrum« soldier, monument plastic, gravestone plastic, Janez Evangelist Krek


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici