| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Poznavanje in sprejemanje nadomestnega materinstva – razkorak med generacijami
Avtorji:Mikec, Milena (Avtor)
Kraljić, Suzana (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Štiglic, Gregor (Komentor)
Datoteke:.pdf MAG_Mikec_Milena_2019.pdf (1,58 MB)
MD5: 10BCBF811F45DE576CCFE39AD2375571
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga (mb22)
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FZV - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:Izhodišča in namen: Neplodnost je velik problem. Ker dosedanje, pri nas uzakonjene metode, velikokrat ne prinesejo pričakovanih rešitev, se nekateri odločajo za nadomestno materinstvo, ki je zakonsko urejeno le v redkih državah. Zaradi tega prihaja do velikih polemik v stroki in tudi širši javnosti. Neplodni pari pa prav zaradi različnih zakonskih ureditev po svetu iščejo rešitve, tudi nezakonite. Namen zaključnega dela je predstaviti nadomestno materinstvo ter kako je le-to sprejeto skozi oči stroke in dve popolnoma različni generaciji. Predstaviti želimo pravne vire, ki se dotikajo tega področja, in dileme, ki se porajajo v povezavi s tem. Raziskovalna metodologija in metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili deskriptivno metodo in metodo kompilacije. Metodo anketiranja za zbiranje podatkov in metodo deskriptivne ter inferenčne analize podatkov smo uporabili v empiričnem delu raziskave. Za preverjanje hipotez v okviru inferenčnih statističnih metod smo uporabili program SPSS. Rezultati: Večina anketiranih (iz prve starostne skupine 78 %, iz druge starostne skupine pa 50 %) meni, da bi v primeru neplodnosti moralo biti nadomestno materinstvo dovoljeno. Diskusija in zaključek: Neplodni pari že tako gredo skozi velike psihične stiske, dodatno pa so izpostavljeni še raznim zdravljenjem, ki so velikokrat zelo boleča. Ko tudi s pomočjo zdravljenja ne uspejo zanositi in donositi, se obrnejo po pomoč v tujino, kjer pa so te storitve dražje. Zagovorniki in nasprotniki nadomestnega materinstva bi morali najti srednjo pot, to je uzakonitev vsaj altruističnega nadomestnega materinstva.
Ključne besede:nadomestna mati, otrok, neplodnost, pravo, etika, dileme.
Leto izida:2019
Založnik:[M. Mikec]
Izvor:Maribor
UDK:347.63:17(043.2)
COBISS_ID:2550692 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:4QZPXWZI
Število ogledov:300
Število prenosov:47
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FZV
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:28.09.2019

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Knowing and accepting of surrogacy – the gap between generations
Opis:Theoretical basis and purpose: Infertility is a major problem. Since the methods used so far do not bring the expected solutions often, some choose surrogate motherhood, which is regulated by law in merely a few countries. As a result, there are major controversies in the profession as well as among the general public. Therefore, infertile couples are looking for solutions around the world, even if they are illegal. The purpose of the thesis is to present surrogate motherhood and how it is seen through the eyes of the profession and two completely different generations. We want to present the legal resources which are dealing with this field and the dilemmas regarding it. Research methodology: The methods used were the descriptive method and the method of compilation. The survey method for collecting data as well as the decsriptive and inferencial data analysis have been used in the empirical part of our research. We used the SPSS programme to test our hypothesis within inferencial statistic methods. Results: The majority of respondents (78 % of the first age group and 50 % of the second age group) think that surrogate motherhood should be allowed in case of infertility. Discussion and conclusion: Infertile couples are already going through great psychological distress and are additionally exposed to various medical treatments, which are often very painful. When they are unable to conceive a child, they turn to help abroad, where these services tend to be very costly. Supporters and opponents of surrogate motherhood should find a middle path; this would be the enactment of a surrogate motherhood, which would at least be altruistic.
Ključne besede:surrogate mother, child, infertility, law, ethics, dilemma.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici