| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Stalno in običajno prebivališče kot kriterija za določitev mednarodne pristojnosti po Bruseljski uredbi I bis in Bruseljski uredbi II bis : diplomsko delo
Avtorji:Pintar, Anja (Avtor)
Repas, Martina (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UN_Pintar_Anja_2019.pdf (463,47 KB)
MD5: 830B711A4158EC3B1A2E7B99C9154F4E
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga (mb11)
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Opis:V diplomskem delu obravnavam pojem stalnega ter običajnega prebivališča kot kriterija za določitev mednarodne pristojnosti po Bruseljski uredbi I bis in II bis. Razumevanje omenjenih pojmov se po posameznih državah in pravnih virih razlikuje. Stalno prebivališče toženca predstavlja v členu 4 Bruseljske uredbe I bis pojem, na katerem je utemeljena splošna mednarodna pristojnost. V nadaljevanju nas uredba v členu 62 napoti k uporabi nacionalnih pravil za opredelitev stalnega prebivališča fizične osebe, v členu 63 pa najdemo avtonomno razlago za opredelitev stalnega prebivališča pravne osebe. Pravila v Bruseljski uredbi II bis primarno temeljijo na državljanstvu in konceptu običajnega prebivališča, ki ga uredba ne definira. V diplomskem delu sem skušala primerjati ter najti povezave med opredelitvijo pojma običajnega prebivališča otroka in običajnega prebivališča odrasle osebe. Številne smernice, ki so se izoblikovale skozi sodno prakso Sodišča Evropske unije, je mogoče upoštevati pri opredelitvi obeh običajnih prebivališč, nekatere izmed smernic pa so primerne le za opredelitev enega izmed pojmov. V uredbi Rim I in Rim II so opredeljeni pojmi običajnega prebivališča za družbe in druge subjekte, s pravno osebnostjo ali brez nje ter fizične osebe, ki opravljajo poslovno dejavnost. Ne podajata pa opredelitvi za fizične osebe, ki ne opravljajo svoje poslovne dejavnosti. Zato bi se ta pojem moral razlagati smiselno v skladu s sodno prakso glede običajnega prebivališča v okviru drugih pravnih virov, predvsem Bruseljske uredbe II bis.
Ključne besede:stalno prebivališče, običajno prebivališče, Bruseljska uredba I bis, Bruseljska uredba II bis, uredba Rim I, uredba Rim II, dedna uredba
Leto izida:2019
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:[A. Pintar]
Št. strani:22 f.
Izvor:Maribor
UDK:341.2(043.2)
COBISS_ID:5816875 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:473NRVWS
Število ogledov:535
Število prenosov:101
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:PF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:24.09.2019

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Domicile and habitual residence as jurisdictional criteria in the Brussels I bis and II bis regulation
Opis:This thesis, introduces the notion of domicile and habitual residence as criteria for determining international jurisdiction under the Brussels I bis and II bis Regulation. The understanding of these concepts varies from country to country and from different legal sources. General jurisdiction under the Brussels I bis Regulation is based on the defendant's domicile, determined by Article 4. In the case of an individual, Article 62 of the Regulation directs the Member States to apply their internal law. Article 63 on the other hand provides an autonomous interpretation approach. The rules in the Brussels II bis Regulation are primarily based on citizenship and the concept of habitual residence, which is not defined by the Regulation. One of the purposes of the thesis is to compare and connect the concept of child's habitual residence and habitual residence of an adult. The guidelines of Court of Justice of the European Communities (ECJ) are essential for defining both of the notions, however some of them are suitable only for one of the habitual residences. Rome I and Rome II Regulation define the concept of habitual residence for companies and other bodies, corporate or unincorporated and natural persons acting in the course of their business activity. Definition for natural persons who are not acting in the course of their business activity is not provided. Therefore, the concept of the habitual residence should be interpreted in accordance with the case law on habitual residence in the context of other sources of law, especially Brussels II bis Regulation.
Ključne besede:domicile, habitual residence, Brussels I bis Regulation, Brussels II bis Regulation, Rome I Regulation, Rome II Regulation, Succession Regulation


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici