| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Stilistische und gesprächsanalytische Aspekte im Radiointerview zwischen dem Gast Michael Mittermeier und dem Moderator Thomas Bille in der Sendung MDR KULTUR-Café
Avtorji:Petek, Jana (Avtor)
Fabčič, Melanija Larisa (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Petek_Jana_2019.pdf (1,21 MB)
 
Jezik:Nemški jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga (mb22)
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Gespräche verlaufen in verschiedenen alltäglichen Situationen wie zum Beispiel unter Freunde, in der Familie, in Schule, auf der Arbeit, an öffentlichen Orten (Geschäft) und im Rahmen von Dienstleistungen. Außerdem sind Gespräche auch in den Medien vorhanden wie zum Beispiel im Radio und im Fernsehen. Obwohl das Gespräch grundlegend eine Form der Kommunikation ist, an der mindestens zwei Personen beteiligt sind, die sich über ein Thema miteinander unterhalten, muss man betonen, dass sich Mediengespräche gewissermaßen von den alltäglichen Gesprächen unterscheiden. Das zeigt sich in der Gesprächsstruktur wie auch in dem Grad der Bekanntschaft zwischen den Gesprächspartnern, in ihrer Vorbereitetheit auf das Gespräch und in dem Grad der Spontaneität. Die Spontaneität beeinflusst nämlich die Sprachverwendung im Gespräch, die sich auf die Standardsprache, Umgangssprache und Alltagssprache bezieht. Dabei stellt man sich die Fragen, wie viel die Mediengespräche, vor allem Radiointerviews spontan sind und welcher Gesprächsstil bei ihnen überwiegt. Deswegen habe ich mir als Gegenstand meiner Masterarbeit ein Radiointerview zwischen dem Gast Michael Mittermeier und dem Moderator Thomas Bille in der Sendung MDR KULTUR-Café ausgewählt, den ich mit drei weiteren Interviews aus derselben Radiosendung verglichen habe. Dabei habe ich mir drei Hypothesen gestellt, und zwar 1. der Verlauf des Gesprächs wird von dem Moderator bestimmt und es kommt zu keinen größeren Unterbrechungen und zu keinen sehr häufigen Sprecherwechseln; 2. die ausgewählten Radiointerviews sind strukturiert, was bedeutet, dass das Thema des Gesprächs bekannt ist und die Fragen grob vorbereitet sind, doch es sind auch Nachfragen möglich, die während des Gesprächsverlauf vorkommen; 3. den ausgewählten Radiointerviews überwiegt die Verwendung der Standardsprache, vor allem im Gesprächsstil des Moderators. Die Masterarbeit ist auf den theoretischen und empirischen Teil geteilt. Im theoretischen Teil habe ich die Begriffe Standardsprache, Umgangssprache und Alltagssprache definiert. Ebenso habe ich die Gesprächstypen Alltagsgespräch, Interview und Radiointerview definiert. Anschließend habe ich auch die Grundbegriffe der Gesprächsanalyse erklärt, und zwar den Sprecherwechsel, die Gesprächsphase, die Gesprächssequenz und den Gesprächsakt wie auch die Grundbegriffe der Stilanalyse Stil, Stilmittel, Stilfiguren und Stilebene. Im empirischen Teil habe ich mich der eigentlichen Analyse des Gesprächs gewidmet, und zwar zuerst der Gesprächsanalyse des Radiointerviews, in der ich mich dem Verlauf des Gesprächs nach den Gesprächsphasen gewidmet habe und das Gespräch in Hinsicht auf die Gesprächstypologie analysiert, wobei ich untersucht habe, inwiefern die ausgewählten Radiointerviews der alltäglichen Form des Gesprächs ähneln, vor allem aus der Sicht des spontanen Verlaufs des Gesprächs. In dem stilistischen Teil des Gesprächs habe ich untersucht, ob der Gesprächsstil in Radiointerviews bloß standardmäßig ist, oder ob er auch umgangssprachliche Elemente beinhaltet.
Ključne besede:Interview, Spontaneität, Stil, Umgangssprache, Gesprächsanalyse
Leto izida:2019
Založnik:[J. Petek]
Izvor:Maribor
UDK:303.621.32:811.112.2ʼ42 (043.2)
COBISS_ID:24943624 Povezava se odpre v novem oknu
NUK URN:URN:SI:UM:DK:XVQKGMFC
Licenca:CC BY-NC-ND 4.0
To delo je dosegljivo pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Število ogledov:102
Število prenosov:9
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Stilistični in pogovornoanalitični aspekti v radijskem intervjuju med gostom Michaelom Mittermeierjem in med moderatorjem Thomasom Billejem v oddaji MDR KULTUR-Café
Opis:Pogovori potekajo v različnih vsakdanjih situacijah, na primer med prijatelji, v družinskem krogu, šoli, službi, na javnih mestih (trgovina) in v okviru storitvenih dejavnosti. Med drugim se pojavljajo tudi v medijih, kot sta radio in televizija. Čeprav je pogovor v osnovi oblika komunikacije med vsaj dvema osebama, ki se med seboj pogovarjata o določeni temi, je potrebno poudariti, da se medijski pogovor nekoliko razlikuje od vsakdanjega pogovora, kar se kaže tako v strukturi pogovornega tipa kot v drugih dejavnikih, kot so na primer stopnja poznanstva med sogovornikoma, njuna pripravljenost na pogovor in stopnja spontanosti v pogovoru. Spontanost pogovora vpliva namreč tudi na jezikovno rabo v pogovoru, ki zajema tako standardni in pogovorni kot tudi vsakdanji jezik. Pri tem se porajata vprašanji, v kolikšni meri so medijski pogovori, predvsem radijski intervjuji, spontani ter katera jezikovna zvrst je glede na ta pogovorni tip prevladujoča. Na podlagi tega sem si za predmet magistrskega dela izbrala radijski intervju med gostom Michaelom Mittermeierjem in moderatorjem Thomasom Billejem v oddaji MDR KULTUR-Café, ki sem ga primerjala še s tremi intervjuji iz iste radijske oddaje. Pri tem sem si zastavila tri hipoteze: 1. potek pogovora je določen s strani moderatorja, ob tem pa ne prihaja do večjih prekinitev in pogostih menjav govorcev; 2. izbrani radijski intervjuji so strukturirani, kar pomeni, da je tema pogovora znana in da so vprašanja v grobem pripravljena, vendar so možna tudi podvprašanja, ki se pojavijo med potekom pogovora, in 3. v izbranih intervjujih prevladuje uporaba standardnega jezika, predvsem v pogovornem slogu moderatorja. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu sem definirala pojme standardni jezik, pogovorni jezik in vsakdanji jezik. Prav tako sem pojasnila pojme pogovorni tipi, vsakdanji pogovor, intervju in radijski intervju. V nadaljevanju sem razložila osrednje pojme pogovorne analize, in sicer menjavanje govornih vlog, pogovorne faze, pogovorne sekvence in pogovorni korak. V empiričnem delu sem se posvetila analizi pogovora. V pogovornoanalitičnem delu sem analizirala potek pogovora po fazah ter opredelila tip pogovora, pri čemer sem raziskovala, v kolikšni meri so izbrani radijski intervjuji podobni vsakdanji obliki pogovora, predvsem z vidika spontanega poteka pogovora. V stilističnem delu analize pogovora sem raziskovala, ali je pogovorni slog v radijskih intervjujih zgolj standarden ali se pojavljajo tudi elementi pogovornega jezika.
Ključne besede:intervju, spontanost, stil, pogovorni jezik, pogovorna analiza


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici