| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Javni red kot izjema pri prostem pretoku kapitala : magistrsko delo
Avtorji:Mokotar, Metka (Avtor)
Hojnik, Janja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Mokotar_Metka_2019.pdf (1,86 MB)
MD5: A244EC9FD7288C4FBE355036B1FE7DCC
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga (mb22)
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Opis:Magistrsko delo obravnava javni red kot eno izmed izjem pri prostem pretoku kapitala. Pretok kapitala je bil v okviru EU v primerjavi z ostalimi svoboščinami notranjega trga liberaliziran razmeroma pozno, t. j. leta 1988 z Direktivo 88/361/EGS, kot svoboščina pa je bil opredeljen z Maastrichtsko pogodbo iz leta 1993. Prosti pretok kapitala ni le najmlajša, temveč tudi najširša svoboščina, saj se navezuje tudi na pretok kapitala med državami članicami in tretjimi državi. Pretok kapitala v smislu prava EU obsega čezmejne finančne transferje z investicijsko naravo. 63. člen PDEU kot osrednja določba glede prostega pretoka kapitala določa splošno prepoved omejevanja pretoka kapitala – prepovedani so diskriminatorni omejevalni ukrepi in nediskriminatorni ukrepi z odvračevalnim učinkom. V magistrskem delu izpostavljam, da nobena izmed svoboščin notranjega trga EU ni absolutna. PDEU državam članicam dopušča sprejemanje ukrepov, ki zaradi varovanja nacionalnih interesov omejujejo svoboščine. Izjeme je potrebno razlagati ozko, upoštevaje načelo sorazmernosti kot eno izmed temeljnih načel prava EU. Osrednji člen, ki določa specifične izjeme na področju prostega pretoka kapitala, je 65. člen PDEU. Ta med drugim v točki (b) svojega prvega odstavka določa, da lahko države članice sprejmejo ukrepe, ki so upravičeni zaradi javnega reda ali javne varnosti. V nalogi ugotavljam, da je javni red v osnovi pojem nacionalnega prava, katerega namen je varovanje temeljnih pravnih in družbenih vrednot, vendar so zaradi članstva v EU javni redi vseh držav članic skupni vsaj v delu, ki ga imenujemo evropski javni red, ki predstavlja del nacionalnega javnega reda. Ugotavljam tudi, da je Sodišče omejitve pri uporabi javnega reda kot izjeme pri prostem pretoku kapitala mutatis mutandis prevzelo iz sodne prakse s področja ostalih svoboščin. Ugotavljam, da zaradi široke razlage pojma »kapital« v okviru prava EU, sodna praksa posega na številna področja. Prelomna zadeva na tem področju je zadeva C-54/99, Église de scientologie, v kateri je Sodišče odločilo, da je javni red kot izjemo potrebno razlagati restriktivno, da je javni red kot izjema utemeljen le v primeru obstoja resnične in dovolj resne nevarnosti za temeljne družbene interese, da javni red kot izjema nikoli ne sme zasledovati gospodarskih ciljev, da morajo posameznikom biti na razpolago pravna sredstva ter da mora ukrep, utemeljen iz razloga javnega reda, biti sorazmeren. Test sorazmernosti je nadgradilo še s kriterijem pravne varnosti. Sodišče je z odločbo v zadevi Église de scientologie močno omejilo pojem javnega reda. Izpostavljam, da so ena izmed oblik pretoka kapitala naložbe v nepremičnine, vključno s pravico do pridobitve, uporabe ali odsvojitve kmetijskih zemljišč. S problematiko omejevanja pridobivanja kmetijskih zemljišč se je Sodišče soočilo v zadevi C-452/01, Ospelt, nedavno pa tudi v zadevi C-235/17, Komisija proti Madžarski. Iz analize problematike izhaja, da nekateri ključni vidiki kmetijske politike predstavljajo del javnega reda posameznih držav. Ugotavljam tudi, da sta v času krize evrskega območja sta Ciper in Grčija sprejela omejevalne ukrepe, s katerimi je bil vzpostavljen nadzor kapitala, ki sam po sebi predstavlja resno kršitev načela prostega pretoka kapitala, vendar je Komisija smatrala, da so bilu ukrepi utemeljeni iz razloga varovanja javnega reda in iz nujnih razlogov v splošnem interesu. V magistrski nalogi ugotavljam, da je javni red avtonomen pojem prava EU, ki ga Sodišče razlaga ozko. Pristop k javnemu redu kot izjemi je še dodatno zaostrilo s svojo odločbo v zadevi Église de scientologie. Ugotavljam, da so omejitve, ki jih je Sodišče postavilo državam članicam glede uporabe javnega reda kot izjeme, zelo stroge. Zaskrbljujoče je zlasti pretirano omejevanje držav članic pri določanju vsebine njihovega javnega reda v kontekstu prava EU, pri čemer se zdi, da Sodišče pozablja, da vsebina javnega reda v prvi vrsti predstavlja nacionalno vprašanje.
Ključne besede:pretok kapitala, kapital, javni red, javni red kot izjema, evropski javni red, svoboščine notranjega trga EU, notranji trg EU, 63. člen PDEU, 65. člen PDEU, Église de scientologie, pridobivanje kmetijskih zemljišč EU, Ospelt, kapitalski nadzor
Leto izida:2019
Kraj izvedbe:[Maribor
Založnik:M. Mokotar]
Št. strani:VII, 81 str.
Izvor:Maribor
UDK:339.732(043.3)
COBISS_ID:5825067 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:IHONY0QM
Število ogledov:486
Število prenosov:88
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:PF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:11.09.2019

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Public policy as a derogation from the free movement of capital
Opis:This thesis deals with public policy as one of the derogations from the free movement of capital. Capitals flows within the EU were, compared to other freedoms, liberalised relatively late with Directive 88/361/EEC in 1988. Free movement of capital was introduced as a freedom by the Maastricht Treaty in 1993. Free movement of capital is not only the youngest, but also the broadest freedom, since it also applies to capital flows between Member States and third countries. Capital movement in terms of EU law encompasses cross-border transfers for the purpose of investment. Article 63 of TFEU as the main article dealing with free movement of capital sets forth a general prohibition of restricting capital movements – this prohibition relates to discriminatory measures as well as non-discriminatory measures with a deterrent effect. In the thesis I stress that no freedom of the internal market is absolute. TFEU allows Member States to adopt national measures that aim to protect national interests by limiting one or more freedoms. Such derogations must be interpreted restrictively and in compliance with the proportionality principle as one of the general principles of EU law. The main article that deals with specific derogations from the free movement of capital is Article 65 of TFEU. Amongst other things, Article 65(1)(b) of TFEU allows Member States to take measures which are justified on grounds of public policy or public security. Public policy is primarily a national concept, whose purpose is to protect fundamental legal and social values. Public policies of all EU Member States are identical in at least the part of their public policy referred to as European public policy, which constitutes one aspect of national public policy. Limitations on the use of public policy as a derogation from the free movement of capital were taken by the Court mutatis mutandis from its previous judgements relating to other freedoms. Case law relating to public policy as a derogation from free movement of capital is diverse due to broad interpretation of the term »capital« in EU law. The landmark case in this area is C-54/99, Église de scientologie, in which the Court set forth that public policy as a derogation must be interpreted strictly, that public policy may be relied on if there is a genuine and sufficiently serious threat to a fundamental interest of society, that public policy as a derogation must not be applied so as to serve purely economic needs, that any person affected by a restrictive measure must have access to legal redress and that any such measure must be in compliance with the proportionality principle. It also inclued a new criteria in the proportionality test – legal certainty. The Court thus notably narrowed the concept of public policy. One of the notions of capital movements are investments in real estate, including the right to acquire, use or transfer agricultural land. The Court dealt with issues related to acquisiton of agricultural land in C-452/01, Ospelt, and, more recently, in C-235/17, Commission v Hungary. Based on the analysis of aforementioned issues, some aspects of agricultural policy constitute a part of Member States' public policy. During the European debt crisis crisis Cyprus and Greece adopted measures that established capital control, which, in itself, constitutes a serious breach of free movement of capital. The Commission, however, found the restrictive measures to be justified on the grounds of public policy and overriding requirements of the general interest. In the thesis I conclude that public policy is an autonomous concept that is interpreted very restrictively. The concept of public policy has further been narrowed by the Court's decision in Église de scientologie. I also conclude that limitations to public policy as a derogation are very strict. The restrictive approach towards defining the content of public policy is worrisome, as the Court often seems to overlook that public policy is, first a
Ključne besede:capital movement, capital, public policy, public policy as a derogation, European public order, freedoms of the internal market of the EU, internal market of the EU, Article 63 TFEU, Article 65 TFEU, Église de scientologie, acquisition of agricultural land in the EU, Ospelt, capital control


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici