| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Three Languages in Early Childhood
Avtorji:Kramer, Sabina (Avtor)
Brumen, Mihaela (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:Gradivo nima datotek. Gradivo je morda fizično dosegljivo v knjižnici fakultete, zalogo lahko preverite v COBISS-u. Povezava se odpre v novem oknu
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga (mb22)
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Moving all over the world can result in mixed marriages and households. Parents with different cultural and linguistic backgrounds are faced with the dilemma of how raising their children in a multilingual environment. The aim of this work is to provide the reader with insight into a complex situation of multilingual upbringing. This paper deals with the development of children’s trilingualism, specifically with the children growing up with two languages from birth and one additional language soon afterwards. The results of the family case study show that raising children with three languages requires organisation and consistency. Moreover, the children's language proficiency in all three languages is connected to the amount of exposure to each language. The English linguistic competence is lower in comparison to Slovene and Spanish; this is attributed to the fact that the children had smaller exposure to English language. Furthermore, all three research subjects have been codeswitching; the oldest research subject did not codeswitch in the earlier language production but after being exposed to three languages for a longer period of time. On the other hand, the younger research subjects who were exposed to English at a much earlier age, codeswitched more in the earlier English language production. The children codeswitched in all three languages; however, at present, most codeswitches are in Slovenian and English.
Ključne besede:bilingualism, family bilingualism, trilingualism, multilingual upbringing
Leto izida:2019
Založnik:[S. Kramer]
Izvor:Maribor
UDK:81\'246.2/.3-053.2(043.2)
COBISS_ID:24804616 Povezava se odpre v novem oknu
NUK URN:URN:SI:UM:DK:KQNZG9XG
Licenca:CC BY-NC-ND 4.0
To delo je dosegljivo pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Število ogledov:37
Število prenosov:0
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Trije jeziki v zgodnjem otroštvu
Opis:Posledica selitev po vsem svetu so lahko mešani zakoni in gospodinjstva. Starši z različnimi kulturnimi in jezikovnim ozadjem se srečujejo z odločitvijo ali izkoristiti dane možnosti in svoje potomce vzgajati v večjezičnem okolju. V magistrski nalogi je v ospredju fenomen dvojezičnosti in trijezičnosti v družini. Temeljni namen je bralca seznaniti in mu predstaviti potek večjezičnega odraščanja otrok v krogu družine, kjer starša z otrokom govorita vsak svoj prvi, materni jezik, v zgodnjem otroštvu pa so otroci izpostavljeni še tretjemu jeziku, vendar v manjšem obsegu. Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem delu smo se pobliže seznanili s fenomenom dvo- in trijezičnosti. Opisane so možne strategije, ki so nam na voljo pri večjezičnem odraščanju. Predstavljeni so tudi predvidljivi zapleti in ovire, ki so prisotni v situacijah večjezičnega odraščanja. V empiričnem delu naloge smo s študijo primera pogledali v jezikovni profil trojezične družine, kjer sta starša naravna govorca slovenščine in španščine. Otroci so od rojstva dalje odraščali v dvojezičnem okolju, pri starosti skoraj dveh let pa so bili izpostavljeni še tretjemu jeziku, angleščini. Časovni okvir izpostavljenosti angleščine je bil deset ur na teden. Izpostavljenost trem jezikom je družino spremenilo iz dvojezične v trojezično. V uvodnem delu magistrskega dela smo predstavili zgodbo para, ki se je spoznal v Španiji in preselil v Slovenijo, kjer sta si ustvarila družino. Odločila sta se, da z otroki govorita vsak svoj materni jezik. Mama je z otroki od rojstva govorila špansko, oče slovensko. Ko se je rodil tretji otrok, sta se starša odločila za uvedbo tretjega jezika – angleščine. Primer para predstavimo, ker so bili v empiričnem delu naloge otroci udeleženci študije primera, katere namen je bil pobliže spoznati dinamiko večjezičnega življenja, hkrati pa smo namenili pozornost tudi jezikovnemu razvoju vseh treh otrok. V drugem poglavju smo skušali poiskati definicijo dvojezičnosti. Definicij je mnogo, zato smo poiskali takšno, ki je ustrezala naši študiji primera, pri tem pa smo opisali, katere faktorje je bilo treba pri sami definiciji upoštevati: jezikovne kompetence, funkcijo jezika, izvor večjezičnosti in identifikacija z jezikom in domovino (Cathomas & Carigiet, 2008). Ko so otroci izpostavljeni več kot enemu jeziku, je treba skrbno načrtovati večjezično odraščanje. V tretjem poglavju smo predstavili profil večjezične družine (Baker & Jones, 1998). Pri definiciji večjezične družine nam bistveno pomagajo naslednji faktorji: materni jezik staršev, jezik, ki ga starša govorita drug z drugim, jeziki, ki jih starši govorijo z otroki, jezik, ki ga otroci govorijo med seboj, jezik bližnjih sorodnikov, jezik okolja, jezik šole, itd. V tem poglavju so predstavljene najpogostejše jezikovne strategije, ki jih lahko uporabijo starši v večjezičnem okolju. V četrtem poglavju smo si pogledali razlike med dvo- in večjezičnostjo. Aktualne raziskave kažejo, da večjezično odraščanje pozitivno vpliva na razvoj otroka (Chevalier, 2015; Zurer Pearson, 2008). V nadaljevanju smo si pogledali prednosti in vrzeli dvojezičnosti na različnih področjih otrokovega delovanja: kognitivnega, socialnega, osebnega, akademskega, psihološkega (Tokuhama-Espinoza, 2008). Navsezadnje smo predstavili tudi morebitne težave, s katerimi se srečujejojo starši ob večjezičnem odraščanju svojih otrok. V petem poglavju smo se osredotočili na za nekatere starše nezaželeno mešanje jezikov. Preklapljanje med jeziki lahko nastane na dveh stopnjah: prva je na stopnji stavka in druga med stavki samimi (Ivir-Ashworth, 2011). Več znanstvenikov trdi (Barron Hauwaert, 2004; Cunningham: 2011), da otroci mešajo jezike, ker nimajo zadostnega besedišča v določenem jeziku, zato si besede “izposodijo“ iz drugega jezika. Našteli smo tudi druge morebitne vzroke za preklapljanje med jeziki (Raguenaud, 2009) in poglavje zaključili s praktičnimi nasveti, kako pomagati otrokom, ki mešajo jezike.
Ključne besede:dvojezičnost, trojezičnost, večjezično odraščanje


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici