| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Primerjava izračunanih in numeričnih rezultatov pri obravnavi molekule vodika : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Avtorji:Mlakar, Tibor (Avtor)
Bračko, Marko (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Bren, Urban (Komentor)
Datoteke:.pdf UN_Mlakar_Tibor_2019.pdf (43,20 MB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga (mb11)
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Opis:V mnogih vejah teoretične kemije kot fizike zastavljene sisteme proučujemo z reševanjem Schrödingerjeve enačbe. Rešitvam te enačbe pravimo valovne funkcije, s katerimi lahko določimo vse bistvene parametre nekega sistema. Oblika členov Schrödingerjeve enačbe se spreminja skupaj z izbiro sistema, načeloma kompleksnejši kot je proučevani sistem zahtevnejše je reševanje omenjene enačbe. V diplomskem delu smo iskali rešitve Schrödingerjeve enačbe za najenostavnejši analitično rešljiv sistem - molekulo vodikovega iona (H2+). Analitične rešitve smo poiskali v okviru teorije molekulskih orbital (MO), ki smo jih opisali z linearno kombinacijo atomskih orbital (“linear combination of atomic orbitals” - LCAO). Rešitve istega problema smo iskali tudi numerično, z računskim programom Gaussian, pri čemer smo za računanje uporabili tako semi-empirične kot ab initio metode. Rezultate vseh izračunov smo primerjali z eksperimentalno izmerjenimi vrednostmi. V drugem delu diplomske naloge smo analitično iskali rešitve Schrödingerjeve enačbe za nekoliko večji sistem – molekulo vodika (H2). Zaradi pomankanja znanja novega sistema ni bilo možno obravnavati do konca. Ugotovili smo, da enostaven analitični račun vodi do vrednosti za ravnovesno razdaljo in vezavno energijo, ki se v okviru 30-40% ujemata z eksperimentalnimi podatki. Pri numeričnih metodah se je izkazalo, da posamezne ab initio metode privedejo do podobnih rezultatov, prav tako tudi posamezne semi-empirične metode. Ugotovili smo, da je ujemanje rezultatov za ravnovesno razdaljo pri vseh numeričnih metodah znotraj 10% od eksprimentalnih vrednosti. Pri energijah je ujemanje nekoliko slabše, so pa dobljene vrednosti še vedno v okviru 20% proč od eksperimentalnih rezultatov. Edina izjema sta bili obe semi-empirični metodi, ki sta za izračunano energijo sistema dali popolnoma neprimerne rezultate.
Ključne besede:Schrödingerjeva enačba, molekula vodikovega iona, teorija molekulskih orbital, računski program Gaussian, ravnovesna razdalja, energija sistema
Leto izida:2019
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:[T. Mlakar]
Št. strani:VIII, 35 str.
Izvor:Maribor
UDK:678.5(043.2)
COBISS_ID:22612246 Povezava se odpre v novem oknu
NUK URN:URN:SI:UM:DK:HRKAAWPT
Licenca:CC BY-NC-ND 4.0
To delo je dosegljivo pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Število ogledov:55
Število prenosov:11
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:KTFMB - FKKT
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Comparison of analitically calculated and numerical results for description of the hydrogen molecule
Opis:In many branches of theoretical chemistry and physics, systems are studied by solving the Schrödinger equation. The solutions to this equation are called wave functions, with which we can determine all the essential parameters of a system. The form of the terms of the Schrödinger equation varies with the choice of the system. In the diploma thesis we were looking for solutions of the Schrödinger equation for the simplest analytically solvable system - the hydrogen ion molecule (H2+). Analytical solutions were found with the framework of the molecular orbital (MO) theory, which was described by the linear combination of atomic orbitals (LCAO). We also looked for solutions to the same problem numerically, using the Gaussian computational program, using both semi-empirical and ab initio methods for computation purposes. The results of all calculations were compared with the experimentally measured values. In the second part of the thesis, we analytically sought solutions to the Schrödinger equation for a slightly larger system - the hydrogen molecule (H2). Due to lack of knowledge, the new system could not be fully addressed. We found that a simple analytical calculation leads to values for equilibrium distance and binding energy, which are in the range of 30-40% with the experimental data. For numerical methods, individual ab initio methods were shown to produce similar results, as well as individual semi-empirical methods. We found that the matching of the results for the equilibrium distance for all numerical methods was within 10% of the experimental values. The energies are slightly worse, but the values obtained are still within 20% of the experimental results. The only exceptions were the two semi-empirical methods which gave completely inappropriate results for the calculated energy of the system.
Ključne besede:Schrödinger equation, hydrogen ion molecule, molecular orbital theory, Gaussian computational programme, equilibrium distance, energy of the system


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici