Naslov: | Redoks iniciacija stirenskih monomerov v emulzijah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje |
---|
Avtorji: | ID Koštomaj, Žan (Avtor) ID Krajnc, Peter (Mentor) Več o mentorju...  ID Paljevac, Muzafera (Komentor) |
Datoteke: | UN_Kostomaj_Zan_2019.pdf (2,07 MB) MD5: D9CA3A7E5CE77B6A7B8106869D077C34 PID: 20.500.12556/dkum/ce156d76-2d6a-43a2-bba1-47b2ee9a6550
|
---|
Jezik: | Slovenski jezik |
---|
Vrsta gradiva: | Diplomsko delo/naloga |
---|
Tipologija: | 2.11 - Diplomsko delo |
---|
Organizacija: | FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
|
---|
Opis: | Porozni materiali so dandanes predmet nenehnega preiskovanja, saj njihova porozna struktura omogoča uporabo na marsikaterem področju. Tako jih najdemo v separacijskih procesih, uporabljajo se kot katalizatorji, zadnje čase pa najdemo aplikacije tudi na področju biomedicine.
Pričujoča diplomska naloga se osredotoča na porozne polimerne materiale, ki jih dobimo največkrat z radikalsko verižno polimerizacijo monomernih enot. Poznamo več tehnik sinteze poroznih polimernih materialov, kot je recimo uporaba porogenih topil ali anorganskih soli; v okviru diplomske naloge pa smo uporabili tehniko polimerizacije kontinuirne faze emulzije z visokim deležem notranje faze. Oljna faza je vsebovala monomerno enoto stiren in zamreževalo divinilbenzen, vodna faza pa elektrolit kalcijev klorid heksahidrat. Iniciatorski sistem je bil sestavljen iz termičnega iniciatorja, AIBN in redoks iniciatorja, TEMED.
Preverjali smo hipotezo, da dobimo z naraščajočo hitrostjo mešanja manjše velikosti por, saj se tako dispergirane kapljice notranje faze razbijejo na manjše kapljice. Z dodatkom redoks iniciatorja po koncu mešanja emulzije sprožimo takojšnjo tvorbo radikalov, s čimer emulzija polimerizira preden ima možnost razpada oziroma preden se začno združevati kapljice notranje faze. Za mešanje smo uporabili dva različna mešalna nastavka, ki se razlikujeta v premeru mešalnega propelerja, ter primerjali velikosti por, ki jih dobimo z vsakim. Za ugotovitev, kateri nastavek daje pore manjših velikosti, smo vzorce karakterizirali s SEM analizo, preko katere smo preučevali morfologijo vzorcev, in porozimetrije po BET modelu adsorpcije plinov na trdnih površinah, s čimer smo dobili vrednosti specifičnih površin vzorcev. Iz grafov porazdelitve velikosti por smo potrdili hipotezo, da se velikost por manjša z višanjem hitrosti mešanja emulzije, ugotovili pa smo tudi, da dobimo v primerjavi z manjšim nastavkom z večjim nastavkom manjše pore. |
---|
Ključne besede: | stiren, divinilbenzen, HIP emulzija, redoks iniciirana polimerizacija, PoliHIPE |
---|
Kraj izida: | Maribor |
---|
Kraj izvedbe: | Maribor |
---|
Založnik: | [Ž. Koštomaj] |
---|
Leto izida: | 2019 |
---|
Št. strani: | VIII, 36 str. |
---|
PID: | 20.500.12556/DKUM-74456  |
---|
UDK: | 66.095.26(043.2) |
---|
COBISS.SI-ID: | 22677782  |
---|
NUK URN: | URN:SI:UM:DK:6N02IKLV |
---|
Datum objave v DKUM: | 10.10.2019 |
---|
Število ogledov: | 952 |
---|
Število prenosov: | 185 |
---|
Metapodatki: |  |
---|
Področja: | KTFMB - FKKT
|
---|
:
|
Kopiraj citat |
---|
| | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
---|
Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
---|
Objavi na: |  |
---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |