| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Vpliv institucionalnega in dezinstitucionalnega okolja na osebo s shizofrenijo
Avtorji:Markovič, Špela (Avtor)
Čuček Trifkovič, Klavdija (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Mesarec, Inge (Komentor)
Datoteke:.pdf VS_Markovic_Spela_2019.pdf (257,81 KB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga (mb11)
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FZV - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:Teoretična izhodišča: Shizofrenija je dolgotrajna psihotična motnja. Vzrok za nastanek je nepravilnost oz. motnja v delovanju možganov. Ključni dejavniki, ki vplivajo na razvoj shizofrenije, so dednost, okolje ali obporodne poškodbe. Cilj institucije, v kateri posameznik stalno ali začasno biva, je stabilizacija simptomov bolezni, preprečevanje akutnega relapsa in psihiatrične hospitalizacije ter izboljšanje socialne vključenosti in strukturnih dejavnosti. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv institucionalnega in dezinstitucionalnega okolja na osebo s shizofrenijo in posledično ugotoviti pogostnost potrebe po pomoči strokovnjakov različnih strok. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno metodologijo dela. Izvedli smo kvantitativno raziskavo, v okviru katere smo retrospektivno, za obdobje treh let, primerjali vpliv namestitve na 32 stanovalcev s paranoidnim in rezidualnim podtipom shizofrenije. 16 smo jih obravnavali v institucionalni obliki namestitve in 16 v dezinstitucionalni obliki namestitve. Raziskava temelji na obstoječi dokumentaciji stanovalcev. Le ti so bili naključno izbrani, njihovo sodelovanje je bilo prostovoljno. Rezultati: Ugotovili smo, da ima okolje, tako institucionalno kot dezinstitucionalno, na osebe s shizofrenijo pozitiven vpliv. Stanovalci so se v obe obliki bivanja, ne glede na podtip shizofrenije, uspešno socializirali in ju sprejeli. Sklep: Shizofrenija močno spremeni vsakdan oboleli osebi in njenim najbližjim. Pomembno je, da se vsi, tako obolela oseba kot svojci z boleznijo soočijo, jo sprejmejo in z njo živijo čim bolj podobno/enakovredno premorbidnemu stanju. Oboleli posameznik mora živeti v zanj primernem, umirjenem okolju, ki ima nanj in na bolezensko stanje dober, pozitiven vpliv.
Ključne besede:duševne bolezni, bivalno okolje, suport, prostočasne aktivnosti, psihiatrična zdravstvena nega
Leto izida:2019
Založnik:[Š. Markovič]
Izvor:Maribor
UDK:616.895.8(043.2)
COBISS_ID:2523044 Povezava se odpre v novem oknu
NUK URN:URN:SI:UM:DK:FTT8MNNG
Licenca:CC BY-NC-ND 4.0
To delo je dosegljivo pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Število ogledov:67
Število prenosov:29
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FZV
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Impact of institutional and noninstitutional environmental factors on a schizophrenic person
Opis:Introduction: Schizophrenia is a long-term psychotic disorder. The cause of beginning the disease is an irregularity of the brain functioning. The key factors that have influence on development of schizophrenia are heritability, the environment or damage, during the birth. The aim of an institution, where schizophrenic persons live, must be stabilization of symptoms, prevention of acute relapse and psychiatric hospitalizations, improving social participation and structure activities. The main purpose of work was to determine the impact of institutional and noninstitutional environmental factors on schizophrenic person and consequently find out the frequency of the need assistance from experts. Methods: In the survey we used a descriptive work methodology. In a quantitative retrospective study, we compared the effect of accommodation on 32 persons with paranoid and residual schizophrenia, for three years. 16 are treated in institutional and the other 16, in noninstitutional living environment. The survey based on an existing documentation of persons with schizophrenia. They were randomly selected and their participation was voluntary. Results: We have found that both institutional and noninstitutional environment have a positive impact on people with schizophrenia. All of them were successfully socialised and accepted their living environment. Discussion: Schizophrenia has a strong impact on a person, diagnosed with schizophrenia and on his closest family. It’s important, that all, including schizophrenic person wise up and accept the illness. They need to live through normally with it. The schizophrenic person needs a living area, that has to be appropriate and relaxed for him.
Ključne besede:mental illness, living environment, support, leisure activities, psychiatric nursing


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici