| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Ampelografska in molekulska karakterizacija sejancev vinske trte (vitis vinifera l.) iz spontanih križanj
Avtorji:ID Perko, Andrej (Avtor)
ID Vršič, Stanislav (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Ivančič, Anton (Komentor)
Datoteke:.pdf MAG_Perko_Andrej_2019.pdf (1,54 MB)
MD5: B528A7E11ADF335FB0D2788140DCCDE2
PID: 20.500.12556/dkum/5bd67a64-b09c-4b8b-9651-7f3a9392f7d5
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FKBV - Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Opis:V letih od 2015 do 2019 smo na UC za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru, proučevali uspešnost naravnega križanja vinske trte. Leta 2015 so bila socvetja maternih sort oprašena s socvetji potencialnih očetnih sort iz obstoječega sortnega materiala v genski banki na ta način, da so mladike s socvetji moške in ženske komponente rasle ena ob drugi. Kalitev pečk in vzgoja sejancev je bila opravljena v rastlinjaku v letu 2016. 92 sejancev desetih maternih sort je bilo analiziranih z 20 izbranimi ampelografskimi OIV deskriptorji in 21 molekulskimi SSR markerji. Večina sejancev je bila morfološko zelo podobna maternim sortam (opisani trije odrasli listi med 8. in 12. nodijem). Ampelografske značilnosti so bile preveč variabilne in premalo informativne v primerjavi z SSR markerji. Vsi sejanci so imeli dolžino vsaj enega alela na vsakem opazovanem lokusu enako dolžini enega alela materne sorte. Večina sejancev (79,3 %) je bila posledica samooplodnje. Samo 2,2 % proučevane populacije je nastala z naravnim križanjem med materno sorto in potencialno očetno sorto. Ostali sejanci (18,5 %) pa so nastali z naravnim križanjem materne sorte z neznanim virom peloda. Največji delež sejancev iz naravnega križanja je bil pri starševskem paru sort ˈMuškat Ottonelˈ in ˈŠentlovrenka'.
Ključne besede:vinska trte, Vitis vinifera, sejanec, ampelografija, mikrosateliti, spontano križanje
Kraj izida:Maribor
Leto izida:2019
PID:20.500.12556/DKUM-74302 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:DWV94SGJ
Datum objave v DKUM:04.09.2019
Število ogledov:1995
Število prenosov:158
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FKBV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:22.08.2019

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Ampelographic and molecular characterisation of open pollination grapevine (vitis vinifera l.) seedlings
Opis:From 2015 to 2019, we studied the incidence of natural cross-pollination of grapevines, at the UC for Viticulture and Enology of the Faculty of Agriculture and Life Sciences, University of Maribor, at Meranovo, NE Slovenia. In 2015, inflorescences of several maternal varieties from the gene bank were exposed to pollen from inflorescences of potential paternal varieties in such a way, that the shoots with inflorescences of male and female components were grown side by side. Germination of seedlings and seedling cultivation were carried out in a greenhouse in 2016. 92 seedlings of ten maternal varieties were analysed by 20 selected ampelographic OIV descriptors and 21 molecular SSR markers. Most of the seedlings were morphologically very similar to the maternal varieties (description was based on three fully developed leaves, between 8th and 12th node). The ampelographic characteristics were too variable and less informative when compared to the SSR markers. All seedlings, at each observed locus, had at least one allele size identical to the size of one allele of the maternal variety. The majority of seedlings (79.3 %) were the result of self-pollination. Only 2.2 % of the studied population was formed by natural crossing between the maternal and the potential paternal variety. The remaining seedlings (18.5 %) were formed by natural crossing involving the maternal variety and unknown pollen sources. The highest proportion of seedlings derived from natural cross-pollination was originating from the parental pair involving 'Muscat Ottonel' and 'St. Laurent' varieties.
Ključne besede:grapevine, Vitis vinifera, seedling, ampelography, microsatellite, natural pollination


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici