| Abstract: | Magistrsko delo se osredotoča na jezikovno pripravo dijakov za mobilnost v poklicnem izobraževanju in usposabljanju. Naloga se posebej posveča jeziku stroke, ki predstavlja izjemno pomemben del učnega načrta za angleščino v srednjem strokovnem (SSI) in poklicno- tehniškem (PTI) izobraževanju. Poleg tega naloga obravnava študijo primera učne mobilnosti in njene učinke na jezikovni napredek dijakov, ki so del praktičnega usposabljanja opravili v času izmenjave v tujini. Magistrska naloga vsebuje tri dele, in sicer teoretični, raziskovalni in praktični del.
Teoretični del opiše najpomembnejše lastnosti SSI in PTI programov ter vlogo, ki jo ima prvi tuji jezik v teh programih. Nadalje je predstavljena jezikovna politika EU, pa tudi jezik stroke in pojem jezikovnih kompetenc. V skladu z metodološkim priročnikom mora srednje strokovno in poklicno-tehniško izobraževanje vsebovati tako splošne predmete kot tudi strokovno vsebino, kar je temelj za obravnavanje jezika stroke pri angleščini. Pouk angleščine vsebinsko določa katalog znanja. V skladu z njim naj bi teme za jezik stroke določili skupaj učitelji tujega jezika in učitelji stroke, predlagane pa so okvirne teme, in sicer materiali, orodja, oprema, varnost pri delu, varovanje okolja itn. Tudi EU spodbuja jezikovno raznolikost, in sicer s tem, da zakonodajno in finančno podpira mednarodno mobilnost. Projekti mobilnosti se z leti spreminjajo, trenutno pa poteka projekt Erasmus+, ki bo zaključen leta 2020. Erasmus+, na katerega se osredotoča del tega magistrskega dela, podpira mobilnost, izobraževanje in usposabljanje posameznikov ter sodelovanje različnih organizacij, npr. šol in podjetij. Glavni namen praktičnega usposabljanja v tujini je dvig kakovosti in učinkovitosti izobraževanja ter izboljšanje jezikovnih sposobnosti dijakov. Krajša oblika poklicnega izobraževanja in usposabljanja v tujini traja od dveh tednov do skoraj treh mesecev, redne analize pa pri udeležencih kažejo opazen jezikovni napredek tudi na področju jezika stroke.
Jezik stroke je specifično področje, ki je v srednjem strokovnem in poklicno-tehniškem izobraževanju del rednega pouka angleščine, kar učiteljem pušča relativno prosto odločitev glede tega, kdaj in na kakšen način bo ta del jezika obravnavan. Kot kaže praksa, je to zahtevna naloga, saj je težko najti in primerno predstaviti učno gradivo na ustreznem jezikovnem ter strokovnem nivoju. Pri poučevanju jezika stroke se dobro obnesejo avtentična besedila, ki pa jih je pogosto treba prilagoditi ali pa uporabiti samo kot izhodišče za pripravo popolnoma novega učnega gradiva. Številna besedila so za dijake srednjega strokovnega in poklicno- tehniškega izobraževanja izjemno zahtevna, vendar to ne pomeni, da bi se jih pri urah angleščine izognili, saj se lahko z njimi srečajo že na praksi ali izmenjavi, vsekakor pa kasneje pri delu. Ob primerni postopni pripravi dijakov so besedila s strokovnimi izrazi najprimernejša za dijake višjih letnikov, saj jim nudijo jezikovni in strokovni izziv, poleg tega pa so odlična priprava na mednarodno mobilnost.
Praktično usposabljanje v tujini ne pomaga le pri nadgradnji jezika, temveč vsesplošno izboljša komunikativne kompetence dijakov. Različne raziskave na to temo se večinoma osredotočajo na vsesplošen jezikovni napredek, glavna nadgradnja pa je običajno vidna v izgradnji besedišča in v napredku v slovnici. Po zaključeni izmenjavi pa tako dijaki kot njihovi učitelji opažajo splošen napredek v komunikacijskih kompetencah.
Empirični del magistrske naloge se osredotoča na mednarodno izmenjavo dijakov Šolskega centra Škofja Loka. Študija primera zajema dijake Srednje šole za strojništvo, ki so v sklopu programa Erasmus+ štiri tedne praktičnega usposabljanja opravili v tujini. Raziskava je pokazala, v kolikšni meri izmenjava doprinese k dijakovim komunikacijskim kompetencam v tujem jeziku in k napredku pri jeziku stroke. Povratne informacije dijakov Srednje šole za strojništvo bodo služile za pripravo dijakov. |
|---|
