| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Aplikacija metod matematičnega programiranja kot orodja za podporo odločanju pri povečevanju samooskrbe z zelenjavo
Avtorji:Vinčec, Jožef (Avtor)
Pažek, Karmen (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Rozman, Črtomir (Komentor)
Datoteke:.pdf DOK_Vincec_Jozef_2019.pdf (7,13 MB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga (mb31)
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:FKBV - Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Opis:V Sloveniji je že dlje časa samooskrba s hrano pomembna tema, ki je na nizki ravni. Posebej nizko je ta stopnja vidna pri zelenjavi, zato smo se odločili pristopiti k analizi problematike. V raziskavi smo k problematiki pristopili »od spodaj navzgor« in sicer z namenom, da najdemo empirične rešitve, ki kmetovalcem omogočajo pogoje, s katerimi bi dvignili nizko samooskrbo. V ta namen smo razvili 5 matematičnih modelov, s katerimi se bo analizirala problematika samooskrbe. 1. model je namenjen analizi ekonomske upravičenosti v raziskavo vključenih kultur, kot tudi posameznih sort in hibridov. Rezultati le-tega predstavljajo vhodne podatke za naslednje faze razvoja modelov. Rezultati analize modela 1 kažejo ekonomsko upravičenost vseh analiziranih zelenjadnic. V 2. fazi smo razvili 2 modelni orodji. S prvim ocenjujemo potrebne količine zelenjadnic za zagotovitev oskrbe po zelenjavi za določen teden v letu, v naboru razpoložljivih kultur. Drugo modelno orodje 2. faze pa izmed razpoložljivih kultur in njihovih hibridov/sort oceni potrebne površine, s čimer zadovoljimo želene potrebe po oskrbi z zelenjavo. 3. faza je namenjena izboru ustrezne metode ciljnega programiranja, na podlagi katere bi lahko ocenili ustrezne sorte/hibride. Za oceno problema smo uporabili 3 metode ciljnega programiranja (tehtano ciljno programiranje, prioritetno ciljno programiranje in Čebiševo ciljno programiranje). Kot najustreznejše se je pokazalo tehtano ciljno programiranje, ki je doseglo nekoliko slabše rezultate v primerjavi s prioritetnim ciljnim programiranjem, ki pa je med izračunom doseglo večje število napak. Kot najslabše se je pokazalo Čebiševo ciljno programiranje. V fazi 4 je sledilo načrtovanje kolobarja znotraj posameznega koledarskega leta. S pomočjo razvitega orodja smo sestavili 538 letnih scenarijev, ki jih potem v fazi 5 združimo v 183 5-letnih kolobarjev. Rezultati kažejo, da na 874,66 ha obdelovalnih površin zagotavljamo popolno samooskrbo z zelenjavo za območje Pomurja od 1. maja do 13. novembra. V nadaljevanju raziskave na osnovi s. w. o. t. analize stanja trga na organizacijske strani pridelave in prodaje predlagamo ukrepe, ki stimulirajo pridelavo. Prva je uvedba indeksa izkoriščenosti njivskih površin kot ukrepa, s katerim bi lahko stimulirali pridelavo preko neposrednih plačil, ki so drugače razdeljena. Drugi ukrep predstavlja povezovanje pridelovalcev. Tretji ukrep je organiziranje skupnega prostora, kjer se srečata ponudba s strani pridelovalcev in povpraševanje s strani odkupa. Kot ključen ukrep pa je seveda ureditev cen.
Ključne besede:matematično programiranje, modelna orodja, proces odločanja, samooskrba, indeks izkoriščenosti, s. w. o. t., zelenjava, kolobar.
Leto izida:2019
Izvor:Maribor
NUK URN:URN:SI:UM:DK:HKZIQG5L
Licenca:CC BY-NC-ND 4.0
To delo je dosegljivo pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Število ogledov:61
Število prenosov:19
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FKBV
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Appilication of mathematic programming methods as a decision making tools when increasing vegetable self sufficiency
Opis:In Slovenia food self-sufficiency which is at a low level is an important topic for a long time. Especially low this rate is visible in the case of vegetables, so we decided approach to the analysis of the problem. We approach to the study from bottom to the top with the aim of finding empirical solutions that enable farmers conditions that would raise low self-sufficiency. With this purpose, we have developed 5 mathematical models to analyze the problem of self-sufficiency. 1st model is intended for the analysis of economic viability in research involved cultures, as well as individual varieties and hybrids. The results of this are input data for the next stages of model development. The results of the analysis of model 1 show the economic viability of all analyzed vegetables. In the second phase we developed 2 modeling tools. The first estimates the necessary quantities of vegetables to ensure the supply with vegetables for a certain week of the year from the range of available crops. The second phase of 2nd modeling tool estimates the required area from all available cultures and their hybrids/varieties in order to meet the desired needs for vegetable supply. Phase 3 is intended to select an appropriate goal programming method, on the basis where it could be possible to evaluate relevant varieties/hybrids. In order to evaluate the problem, we used the 3 methods of goal programming (weighted goal programming, lexicographic goal programming, and Chebyshev goal programming). Weighted goal programming was shown to be the most appropriate, which achieved somewhat poorer results compared to lexicographic goal programming, which resulted in more errors during the calculation. Chebyshev goal programming was the worst. In phase 4, the planning of the crop rotation within each calendar year was designed. With the help of the developed tool, we compiled 538 annual scenarios, which are then combined in 183 5-year coils in phase 5. The results show that 874,66 ha of cultivated areas provide complete self-sufficiency with vegetables in the Pomurje region from 1st May to November 13. In the continuation of the study, based on s.w.o.t. analysis of the state of the market on the organizational side of production and sale we propose measures that stimulate production. The first step is to introduce an arable land use index as a measure that could stimulate production through direct payments which are otherwise distributed. The second measure is connection of growers. The third measure is in organization of a common space where the supply and demand meet. Of course, price regulation is a key measure.
Ključne besede:mathematical programming, modeling tools, decision-making process, self-sufficiency, utilization index, s. w. o. t., vegetables, crop rotation


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici