| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:The construction of sexual harassment in american online tabloids and quality newspapers: a comparative study
Avtorji:ID Odorčić, Jasmina (Avtor)
ID Plemenitaš, Katja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Odorcic_Jasmina_2018.pdf (449,00 KB)
MD5: C0D8946F845A8D7D0C21B5A43133ADA4
PID: 20.500.12556/dkum/22f0d464-e53f-443e-a425-94258957f521
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga (mb22)
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:This master’s thesis deals with the construction of sexual harassment in American online tabloids and quality newspapers. Ten texts of relatively the same length, 5 articles from tabloids and 5 articles from quality newspapers, have been selected for analysis, which was based on the methods of discourse analysis. The thesis deals with ideational and interpersonal metafunctions of language in the selected texts. In connection with this, the thesis examines how victims and perpetrators of sexual harassment are described and classified, and which kinds of sexual harassment are mentioned in the texts. This master’s thesis also analyzed external voices included in the texts (heteroglossia). Findings from tabloids have been compared with findings from quality newspapers. The results have shown that perpetrators were judged negatively for their harassment in both kinds of newspapers, while victims were judged for their lack of strength and competence. As expected, victims were referred to more frequently than perpetrators. Physical harassment was the center of focus in tabloids, while in quality newspapers the reference to verbal harassment was made more often.
Ključne besede:Discourse analysis, sexual harassment, victim, perpetrator, heteroglossia, tabloids, quality newspapers.
Leto izida:2018
Založnik:[J. Odorčić]
Izvor:Maribor
PID:20.500.12556/DKUM-72916 Novo okno
UDK:811.111\'42:070(043.2)
COBISS.SI-ID:24284168 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:EPBQSJBI
Datum objave v DKUM:14.01.2019
Število ogledov:895
Število prenosov:90
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:12.12.2018

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Konstrukcija seksualnega nadlegovanja v ameriških internetnih tabloidih in resnih časopisih: primerjalna študija
Opis:Magistrska naloga obravnava deset člankov na temo spolnega nadlegovanja, vzetih iz ameriških spletnih tabloidov (5) in resnih časopisov (5). Dolžina člankov je omejena na okoli 700 besed. Članki so analizirani s pomočjo diskurzne analize – jezikovne veje, ki diskurz obravnava z ozirom na družbeni kontekst. Jezikoslovec Michael Halliday (Halliday 2004, 29) je razvil teorijo treh metafunkcij jezika, ki so prisotne v določenem družbenem okviru. Študija, predstavljena v magistrski nalogi, je osredotočena na ideacijsko funkcijo/nalogo jezika, ki razkriva, kako ljudje s pomočjo jezika oblikujemo ideje in koncepte o različnih področjih naših izkustev (Martin in Rose 2007, 73). Poleg ideacijske funkcije magistrska naloga obravnava tudi interpersonalno (medosebno) funkcijo, še posebej to, kako so ovrednoteni ljudje in njihova čustva. Tretja, besedilna, metafunkcija jezika na tem mestu ni podrobneje obravnavana. Na primeru diskurza o spolnem nadlegovanju je obravnavana taksonomija dveh vrst udeležencev diskurza, in sicer žrtve ter storilca spolnega nadlegovanja. Pozornost je namenjena različnim ubeseditvam samega dejanja spolnega nadlegovanja. Prav tako nas je zanimalo, v kolikšni meri, če sploh, avtor besedil dopušča spregovoriti ostalim udeležencem diskurza (heteroglosija). . Predpostavljeno je bilo, da v izbranih besedilih poleg avtorjevega glasu nastopijo tudi drugi glasovi. Analiza je pokazala, da ta predpostavka drži. Avtorji v diskurz o spolnem nadlegovanju vključujejo predvsem glas žrtve, kar velja za obe vrsti časopisov. Storilci spolnega nadlegovanja v besedilih le redko dobijo besedo. Predpostavljeno je bilo tudi, da je stopnja modalnosti pri posredovanju informacij višja v tabloidih kot v resnih časopisih. Avtorji resnih časopisov naj bi bili bolj previdni glede tega, da informacijo posredujejo kot dejstvo, zato naj bi bila stopnja modalnosti nižja. Nasprotno pa je bilo predpostavljeno za tabloide. Analiza je pokazala, da je visoka stopnja modalnosti le redko izražena v obeh vrstah časopisov, več pa je primerov, ko je izražena nižja stopnja modalnosti. Sklepamo lahko, da so avtorji izbranih člankov tabloidov in resnih časopisov previdni ter informacij večinoma ne posredujejo kot absolutno resnico. Ugotavljali smo tudi, s katerimi leksikalnimi izbirami se besedilo nanaša na žrtve in storilce spolnega nadlegovanja. Predpostavljeno je bilo, da je znotraj vseh besedil več referenc na žrtev kot na storilca, kar je bilo z analizo tudi potrjeno. Žrtve so v tabloidih in v resnih časopisih predstavljene kot skupina žensk, pri čemer je v ospredju njihovo število (npr. Še šest žensk je Rogerja Ailesa obsodilo spolnega nadlegovanja.). Storilci v besedilih izstopajo tako, da se njihovo osebno ime nenehno ponavlja. V analizo so bila zajeta tudi poimenovanja telesnih delov, ki se največkrat pojavljajo v povezavi z žrtvijo in storilcem. Pri storilcih je največkrat omenjen telesni del roka, pri žrtvah pa noge in zadnjica. Predpostavljeno je bilo, da bodo storilci v tabloidih bolj negativno ovrednoteni kot žrtve. Rezultati so pokazali, da so tudi žrtve negativno ovrednotene zaradi svojih šibkosti in nesposobnosti. Po drugi strani pa so v izbranih tabloidih negativno ovrednoteni tudi storilci spolnega nadlegovanja, vendar zaradi svojega neetičnega vedenja. Pozornost je bila namenjena tudi vrstam spolnega nadlegovanja, ki se v izbranih besedilih najpogosteje pojavljajo. V tabloidih je to fizično spolno nadlegovanje, v resnih časopisih pa besedno. Tudi sicer tabloidi veliko bolj izpostavljajo fizično plat spolnega nadlegovanja, kar lahko pripišemo težnji po senzacionalnosti.
Ključne besede:Diskurzna analiza, spolno nadlegovanje, žrtev, storilec, heteroglosija, tabloidi, resni časopisi.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici