| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Šolski vrt kot raziskovalna učilnica
Avtorji:Levart, Nina (Avtor)
Vovk Korže, Ana (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Kolnik, Karmen (Komentor)
Datoteke:.pdf MAG_Levart_Nina_2018.pdf (4,79 MB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga (mb22)
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Z zaključnim delom smo predstavili učni vrt kot raziskovalno (geografsko) učilnico. Menimo, da je učni vrt učencem v pomoč pri razumevanju naravnogeografskih vsebin, lokalnega okolja ter pri izoblikovanju okoljskih vrednot. V njem potekajoči pouk je v veliki meri praktično, raziskovalno in medpredmetno zasnovan, s čimer se učenci učijo kompleksnega razmišljanja in učenja za življenje. Didaktično uporabnost učnih vrtov so potrdili tudi rezultati naše raziskave. Izvedli smo jo na osnovi pedagoškega eksperimenta, v katerem smo načrtovali, izvedli in ovrednotili praktični preizkus učenja na učnem vrtu z izbrano skupino učencev, ter na osnovi anketiranja učiteljev šestih vzgojno-izobraževalnih ustanov z učnim vrtom ter intervjuvanja dveh ravnateljic. Poizvedovali smo, v katere namene ga koristijo, kako pogosto, pri katerih predmetih, katere so njegove prednosti, ali se soočajo s kakšnimi težavami idr. Ugotovili smo, da sodelujoči v raziskavi prepoznavajo uporabno vrednost učnega vrta, da je pogostost njegove uporabe odvisna od predmeta, ki ga poučujejo (sodelujoči so izpostavili naravoslovne predmete) ter da so učenci pri izvajanju aktivnosti na vrtu bolj motivirani kakor v učilnici. Na primeru dobrih praks že vzpostavljenih učnih vrtov, pri katerih smo sodelovali v okviru ERM-centra FF UM, smo pripravili napotke za načrtovanje in vzdrževanje učnih vrtov. Zasnovali smo jih po metodah permakulture. Možnosti načrtovanja in izvajanja pouka geografije na učnem vrtu smo preverili v aktualnih učnih načrtih za geografijo v osnovni šoli in na gimnaziji (splošni, klasični in ekonomski). Na osnovi izbranih učnih ciljev smo ob upoštevanju medpredmetnih korelacij izbrali tiste učne metode, za katere menimo, da so za učenje na vrtu najustreznejše in na podlagi tega oblikovali primere učnih aktivnosti. Vključili smo naslednje učne metode: učni eksperiment, demonstracijo, analizo, »brainstorming« (možganska nevihta) in učni razgovor. S pedagoškim eksperimentom smo načrtovano učno delo tudi izvedli in ga s samorefleksijo v praksi preverili na učnem vrtu OŠ Gustava Šiliha Maribor.
Ključne besede:šolski vrt, učilnica v naravi, geografija, medpredmetne povezave, učna priprava, metode geografskega raziskovalnega dela, permakultura.
Leto izida:2018
Založnik:[N. Levart]
Izvor:Maribor
UDK:635:373.3(043.2)
COBISS_ID:24094984 Povezava se odpre v novem oknu
NUK URN:URN:SI:UM:DK:6G6UTLUH
Licenca:CC BY-NC-ND 4.0
To delo je dosegljivo pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Število ogledov:470
Število prenosov:136
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:School garden as research-based classroom
Opis:A learning garden as a research geographical classroom is presented in the final work. We believe that with its help students understand the natural geographical content, the local environment and form the environmental values better. Teaching in the learning garden is mostly practical, research and interdisciplinary oriented, students learn complex thinking and learn for life. The didactic usefulness of the learning gardens was confirmed by the results of our research that based on a pedagogical experiment in which we planned, implemented and evaluated the practical learning garden test with a selected group of students, and based on a survey of teachers from six educational institutions with learning gardens and interviews of the two principals. The purposes of its use, frequency, school subjects it is used for, its advantages, or any experienced difficulties were inquired in the research. We found out that survey participants recognize the usefulness of learning gardens value, that the frequency of its use depends on the subject they are teaching (the participants emphasized science subjects), and the fact that the students are more motivated in garden activities rather than classroom activities. Based on the FF UM ERM Centre learning gardens good practice projects we participated in, design and learning gardens maintenance guidelines were prepared and designed according to permaculture methods. The possibilities of planning and implementing geography teaching in a learning garden was verified in the current primary school and gymnasium (general, classical and economical) geography curriculum. On a basis of the selected learning objectives, considering the cross-curricular correlations, in our opinion, the most appropriate garden learning teaching methods were selected, and examples of learning activities were created. The included learning methods were learning experiment, demonstration, analysis, brainstorming and learning conversation. With the pedagogical experiment, the planned work was carried out and implemented in practice at primary school Osnovna šola Gustava Šiliha Maribor by self-reflection.
Ključne besede:school garden, classroom in nature, geography, cross - curricular connections, lesson plan, geographical research work method, permaculture.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici