SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Sprachliche Analyse des Kochrezepts Ein guot spise und die Küchenkultur des Mittelalters und der heutigen Küche
Avtorji:Mlakar Urbanija, Laura (Avtor)
Lipavic Oštir, Alja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UN_Mlakar_Urbanija_Laura_2018.pdf (539,48 KB)
 
Jezik:Nemški jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga (mb11)
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:In der Diplomarbeit wurde das Thema der Küchenkultur vom Früh- bis zum Spätmittelalter behandelt mit dem Schwerpunkt auf den Essgewohnheiten unter den wohlhabenden und armen Bevölkerungsschichten. Es wurden die Nahrungsmittel und Essgewohnheiten zwischen den Schichten beschrieben, um einen leichten Überblick über die gesamte Küchenkultur des Mittelalters zu bekommen. Daraufhin folgt auch die Beschreibung des Aussehens und der Funktion der Küche. Die Erläuterung der mittelalterlichen Küchenkultur ist wichtig für das Verständnis des Kochrezepts Ein guot spise aus dem ältesten deutschen Kochbuch Das buoch von guoter spise, da das Kochrezept der Hauptpunkt bzw. zentrale Teil der Diplomarbeit ist. Ein wichtiger Bestandteil der Diplomarbeit ist auch die Veränderung der Sprache durch das Mittelalter. Anhand der syntaktischen und morphologischen Ebene werden die bedeutendsten Veränderungen der Beispiele aus dem Rezept gezeigt. Das Wichtigste ist es anhand des Rezepts die sprachlichen Aspekte bzw. die charakteristischen Merkmale des Kochrezepts zu erläutern und hervorzuheben. Der wesentliche Unterschied zwischen der damaligen und heutigen Küche bzw. der Vorbereitung der Speise, die Verwendung von Zutaten, Küchenutensilien und die historisch-kulturellen Bedeutungen einzelner Lebensmittel werden anhand des Rezepts analysiert und dargestellt. Wie man sich so die mittelalterliche Küchenkultur und die Essgewohnheiten der Bevölkerung vorstellt, waren bei den wohlhabenden Gesellschaftsschichten die Tische mit köstlichen Speisen, überwiegend mit Fleischgerichten, vollgefüllt, soweit das Auge reichte, der Alkohol floss in Strömen, es gab keine Tischmanieren, man feierte jeden Tag. Das sind nur einige von Mythen, jedoch sah die Realität anders aus. Natürlich war es in der mittelalterlichen Gesellschaft leider anhand der Sozialordnung dem Individuum vorbestimmt, was und wie viel er essen konnte oder durfte, je nachdem ob man reich oder arm war. Im Frühmittelalter war es bei den Reichen ein Privileg viel Essen auf dem Tisch zu haben und das alles auch essen zu können. Jedoch hatte sich mit der Zeit die Ansicht in Bezug auf das Essen/die Speisen, Zutaten, die Zubereitung und Bedienung deutlich verändert. Die obere Schicht legte mehr Wert auf die Qualität, das gute Essen und auf die Tischmanieren. Im Gegensatz dazu hatte die niedrige Schicht oft mit der Hungernot und dem Mangel zu kämpfen. Sie hatten deutlich weniger zu essen als die Reichen. Es wurde ihnen auch vorgeschrieben, was und wie viel sie essen durften. Im Mittelalter war die Nahrungsmittelzubereitung- und Erzeugung für die Bevölkerung der wichtigste Erwerb und Lebensinhalt, um zu überleben. Deswegen sind die Kochbücher auch sehr bedeutend für die heutige Zeit, weil man daraus viel über die Kochkünste, Lebensmittelzubereitung- und Verwendung aus der mittelalterlichen Küche erfahren kann. Genauso ist anhand des Rezepts Ein guot spise, sehr viel über die einzelnen Zutaten, dessen Verwendung und den historisch-kulturellen Hintergrund zu lernen.
Ključne besede:Küchenkultur im Mittelalter, Essgewohnheiten, Gesellschaftsschichten, Küche, Kochbücher, Rezept, historisch-kultureller Hintergrund der Lebensmittel, Textsorte, Küchenkultur und Rezepte damals und heute.
Leto izida:2018
Založnik:[L. Mlakar Urbanija]
Izvor:Maribor
UDK:811.112.2ʼ42(043.2)
COBISS_ID:24162312 Povezava se odpre v novem oknu
Licenca:CC BY-NC-ND 4.0
To delo je dosegljivo pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Število ogledov:57
Število prenosov:12
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Jezikovna analiza kuharskega recepta Ein guot spise ter kuhinjska kultura srednjega veka in današnje kuhinje
Opis:Obravnavana tema diplomskega dela je kuhinjska kultura od zgodnjega do poznega srednjega veka (od približno 5. pa do konca 15. stoletja), s poudarkom na prehranjevalnih navadah med bogatim in revnim slojem prebivalstva. Opisane so prehranjevalne navade in prehrana med posameznimi sloji, z namenom pridobiti splošen vpogled v celotno kuhinjsko kulturo srednjega veka. Prav tako je bil razviden velik napredek oz. izboljšave poljedelstva/kmetijstva na tehniškem področju. Uveljavljati se je začelo 3-letno kolobarjenje. Podnebne spremembe oz. globalno segrevanje je omogočilo gojenje novih pridelkov. Z izboljšavo infrastruktur so se odprle nove možnosti in razsežnosti uvoza novih izdelkov. Vse te novosti in izboljšave kažejo na izboljšanje prehranjevalnih navad ljudi. Kljub napredku na vseh teh področjih pa so bolezni, kot sta kuga in lakota, ter pomanjkanje in naravne katastrofe prežale na ljudi. Kljub vsem tem spremembam, pa količina hrane in posamezni izdelki niso bili namenjeni vsakomur. V nadaljevanju sta opisana tudi sam videz in funkcija kuhinje. Kuhinja je bila v srednjem veku središče dogajanja. Funkcija kuhinje ni bila samo v pripravi jedi, temveč tudi v ogrevanju prostora, uporabi ognja za konzerviranje hrane ipd. Tudi kuhinjski pripomočki so se glede na položaj posameznika v družbi med seboj razlikovali v kakovosti. Razlaga in predstavitev srednjeveške kuhinjske kulture sta pomembni z vidika razumevanja kuhinjskega recepta Ein guot spise, ki je del najstarejše nemške kuharske knjige Das buoch von guoter spise, imenovane tudi Würzburger Kochbuch. Kuharska knjiga iz leta 1350 je del Hausbuchs des Michael de Leone in je bila prvotno izdana v dveh zbirkah, toda danes je ohranjena samo še ena. Priokus kuhinjske kulture srednjega veka lahko tako podoživimo tudi skozi 101 recept za pripravo jedi iz te kuharske knjige. Te vrste priročniki, so bili napisani zgolj za prebivalce višjega sloja oz. za njihove kuharje, ki so s pomočjo teh priročnikov pridobili potrebne napotke in nasvete za pripravo okusnih jedi. Dejstvo, da so začeli pisati kuharske knjige, kaže na vse večje zanimanje bontona in uživanja kakovostne in okusne hrane pri višjem sloju. Ena izmed jedi iz kuharskega recepta, kot že omenjeno, je prav jed z naslovom Ein guot spise (kar pomeni toliko kot ena dobra jed) in predstavlja bistvo oz. centralni del diplomskega dela. To jed lahko danes najdemo tudi v sodobni kuhinji, znano tudi kot French Toast. Seveda pa je priprava te jedi danes možna na več različnih načinov ter odvisna od okusa in uporabe sestavin vsakega posameznika. Pomemben sestavni del diplomskega dela je tudi spreminjanje jezika skozi srednji vek. Na podlagi sintaktične in morfološke ravni, so predstavljene najpomembnejše spremembe primerov iz kuharskega recepta. Pomembni so razlaga, pojasnilo oz. poudarek posameznih jezikovnih aspektov in karakterističnih značilnosti kuharskega recepta. Bistvenega pomena razvoja jezika je bil razvoj jezikovnih struktur od sintetičnega do analitičnega. Bistvena razlika med takratno in današnjo kuhinjo oz. pripravo jedi, uporaba sestavin in kuhinjskih pripomočkov, ter zgodovinsko-kulturni pomen posameznih živil, so analizirani in predstavljeni na podlagi recepta. Kako si danes predstavljamo kuhinjsko kulturo in prehranjevalne navade prebivalstva srednjega veka:, pri bogatih družbenih slojih so mize polne okusnih dobrot pretežno z mesnimi izdelki, kolikor daleč sežejo oči, alkohol je tekel v potokih, bonton za mizo ni obstajal, praznovali so vsak dan. To je le nekaj zmot in mitov o srednjeveški kulturi za mizo, saj je bila realnost videti drugače. Seveda je bilo v srednjeveški družbi posamezniku na podlagi socialne ureditve v naprej določeno, kaj in koliko lahko oz. sme jesti, glede na to, ali je bil reven ali bogat. V zgodnjem srednjem veku je bil pri višjem sloju privilegij, če je bilo na mizi veliko hrane, ki so jo lahko tudi pojedli. Vendar se je pogled na hrano oz. jedi, sestavine, njihovo pripravo in serviranje spremenil.
Ključne besede:kuhinjska kultura v srednjem veku, prehranjevalne navade, družbeni sloji, kuhinja, kuharske knjige, recept, kulturno-zgodovinsko ozadje živil, vrsta besedila, kuhinjska kultura, recepti nekoč in danes.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici