| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Narečna poimenovanja za zdravilne rastline v izbranih prekmurskih govorih
Avtorji:Balažek, Nina (Avtor)
Koletnik, Mihaela (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Balazek_Nina_2018.pdf (711,73 KB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga (mb22)
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:V magistrskem delu Narečna poimenovanja za zdravilne rastline v izbranih prekmurskih govorih so zbrana narečna poimenovanja avtohtonih zdravilnih rastlin na Dolinskem in Goričkem, kjer se govorita prekmursko dolinsko in goričko podnarečje panonske narečne skupine. Narečna poimenovanja so bila pridobljena na terenu po vaseh Goričkega (Prosenjakovci, Vadarci, Šalovci) in Dolinskega (Velika Polana, Mala Polana, Žižki, Trnje, Črenšovci, Odranci, Srednja Bistrica) po vnaprej pripravljeni diaprojekciji slik zdravilnih rastlin. Zbrana poimenovanja so obravnavana z jezikoslovnega (besedotvorni, dialektološki, etimološki, frazeološki) in kulturološkega (etnološki, simbolni) vidika. Obravnavanih je 123 zdravilnih rastlin, za katere smo zbrali 326 narečnih poimenovanj, med katerimi je bilo največ izpeljank. Za lažjo preglednost rastlinskih vrst smo jih razvrstili, kot to določa Mala flora Slovenije (Martinčič idr. 1999), in sicer po družinah glede na sorodnost. Pri raziskovanju elementov, ki so vplivali na motivacijo poimenovanja, smo si pomagali z dostopno literaturo in etimološkimi slovarji. Nekatera poimenovanja so nastala zaradi uporabnosti ali lastnosti rastline. Od informatorjev smo izvedeli mnogo o uporabnosti nekaterih rastlin v preteklosti. S pomočjo preverb v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Pleteršnikovem slovarju smo osvetlili dokumentiranost in semantiko. Preverjali smo, kolikšen delež narečnih poimenovanj je prevzet iz stičnih jezikov in katera poimenovanja so že zabeležena v literaturi. Za lažje razumevanje prostora, časa in naravne strukture smo kraje, v katerih je potekala raziskava, predstavili z geografskega in zgodovinskega vidika. Ravno pestra zgodovina Prekmurja prikazuje razvoj jezika skozi čas, o čemer priča zbrano besedišče, prevzeto iz stičnih jezikov. Čeprav gojenje zdravilnih rastlin v Prekmurju ni splošno razširjeno, saj zeliščarji rastline nabirajo v naravi, pa sta na Goričkem za oglede urejena dva zeliščna vrtova, in sicer zeliščni vrt na kmetiji Korenika v Šalovcih in Zavod Kocljevina v Prosenjakovcih.
Ključne besede:dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, goričko in dolinsko podnarečje, zdravilne rastline.
Leto izida:2018
Založnik:[N. Balažek]
Izvor:Maribor
UDK:811.163.6\'28(043.2)
COBISS_ID:24514568 Povezava se odpre v novem oknu
NUK URN:URN:SI:UM:DK:Z2YLOKPJ
Licenca:CC BY 4.0
To delo je dosegljivo pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Število ogledov:213
Število prenosov:50
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Dialectal Names for Medicinal Herbs in Chosen Speeches of Prekmurje
Opis:The present Master's Thesis titled Dialectal Names for Medicinal Herbs in Chosen Speeches of Prekmurje examines dialectal names of autochthon medicinal herbs collected from Dolinsko and Goričko subdialect classified to Prekmurje dialect of the Pannonian dialect group. Dialectal names were collected by research in villages of Goričko (Prosenjakovci, Vadarci, Šalovci) and Dolinsko (Velika Polana, Mala Polana, Žižki, Trnje, Črenšovci, Odranci, Srednja Bistrica) via pre-prepared slide show of medicinal herbs. The gathered information is discussed from linguistic (word-formational, dialectological, etymological, phraseological) and cultural studies (ethnological, symbolical) viewpoint. We examined 123 medicinal herbs of which we gathered 326 dialectal names, most of which are derivatives. To facilitate the transparency of plant species, we classified them as specified in Mala flora Slovenije (Martinčič et. al. 1999), namely, by the plant family indicating grouped characteristics. By means of accessible literature, we researched the elements that could possibly influence the motivation of naming; we referred to the available literature and etymological dictionaries. The emergence of some of the gathered dialectal names was developed due to the usability or properties of the plant, wherein, we learned from informants a lot about the usefulness of some plants in the past. Furthermore, we examined dictionaries such as Dictionary of Standard Slovene Language (sl. Slovar slovenskega knjižnega jezika) and Pleteršnik’s dictionary (sl. Pleteršnikov slovar) to emphasize the documentation and semantics of collected dialectal names. We examined the portion of gathered dialectal names that are loan words from border languages and which of those names are already documented in the existing literature. For a better understanding of the space, time and natural structure, we presented the research points from a geographical and historical viewpoint. The diverse history of Prekmurje shows the development of language over time, as indicated by the collected vocabulary taken from the border languages. Although the cultivation of medicinal herbs is not widespread in Prekmurje, since herbalists gather plants in nature, there are two herbal gardens located in Goričko for tours, namely the herb garden at the Korenika Farm in Šalovci and the Kocljevina Institute in Prosenjakovci.
Ključne besede:dialectology, Pannonian dialect group, Prekmurje dialect, Goričko and Dolinsko subdialect, medicinal herbs.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici