Naslov: | "Ukinitev" instituta preiskovalnega sodnika : magistrsko delo |
---|
Avtorji: | ID Tanevski, Marko (Avtor) ID Žaberl, Miroslav (Mentor) Več o mentorju...  |
Datoteke: | MAG_Tanevski_Marko_2018.pdf (1,50 MB) MD5: 6ABD30FCC9B89E84BC7D0FC9C26C5CD6 PID: 20.500.12556/dkum/a20bfa26-2d57-464f-9f4d-193816432b82
|
---|
Jezik: | Slovenski jezik |
---|
Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga |
---|
Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo |
---|
Organizacija: | FVV - Fakulteta za varnostne vede
|
---|
Opis: | Magistrsko delo z naslovom »Ukinitev instituta preiskovalnega sodnika« temelji na zasnovi osnutka novo nastajajočega Zakona o kazenskem postopku ZKP-1. Razdeljena je na tri dele. Prvi del predstavlja spremembe pristojnosti tožilca in preiskovalnega sodnika v zgodovinskem razvoju kazenskega procesnega prava, temeljna načela kazenskega postopka, ki so najbolj relevantna za položaj tožilca in preiskovalnega sodnika ter pristojnosti in naloge, ki jih imata državni tožilec in preiskovalni sodnik po trenutno veljavnem Zakonu o kazenskem postopku ZKP-M. Drugi del predstavlja osnutek novega Zakona o kazenskem postopku. Predstavljeni so razlogi in povod za spremembo veljavnega Zakona o kazenskem postopku, pri čemer so izpostavljene kritike pravnikov, ki so opozarjali na to, da je trenutna zasnova Zakona o kazenskem postopku neustrezna in zastarela. V nadaljevanju so izpostavljeni razlogi za spremembo Zakona o kazenskem postopku, ki smo jih razdelili na razloge politično-družbene in pravno-sistematske narave.
Vsaka sprememba Zakona pa s seboj prinese tudi posledice, ki lahko nastanejo ob sprejetju novega zakona. Te posledice smo opredelili kot pasivizacijo sodišča in aktivizacijo strank, kot ločenost preiskave med obrambo in tožilstvom, ustanovitev dokaznega prava kot garanta poštenosti postopka ter opredelitvijo zadnje posledice, ki predstavlja avtonomijo posameznika kot temeljno izhodišče novega kazenskega postopka.
Nato smo v celoti predstavili osnutek novega Zakona o kazenskem postopku, ki smo ga razdelili na splošni del, preiskovalni postopek, vmesno fazo in fazo obtoževanja. V splošnem delu so predstavljene pravice oškodovanca, nov institut predobravnavnega sodnika ter določbe o pristojnosti in izločitvi. V preiskovalnem postopku smo izpostavili pristojnosti in naloge državnega tožilca, predobravnavnega tožilca in položaj obdolženca. Nato je opisana največja posebnost novega preiskovalnega postopka, to sta vmesna faza ter obtožni postopek s priznanjem krivde obdolženca.
V tretjem in tako zadnjem delu magistrskega dela so z namenom primerjave opisani kazenskoprocesni postopki drugih držav s podobno ureditvijo, ki jo prinaša novela ZKP-1. |
---|
Ključne besede: | kazenski postopek, državni tožilci, preiskovalni sodniki, magistrska dela |
---|
Kraj izida: | Ljubljana |
---|
Kraj izvedbe: | Ljubljana |
---|
Založnik: | [M. Tanevski] |
---|
Leto izida: | 2018 |
---|
Leto izvedbe: | 2018 |
---|
Št. strani: | VIII, 154 str. |
---|
PID: | 20.500.12556/DKUM-70900  |
---|
UDK: | 343.1(043.2) |
---|
COBISS.SI-ID: | 3566314  |
---|
NUK URN: | URN:SI:UM:DK:CWNUFQQS |
---|
Datum objave v DKUM: | 06.07.2018 |
---|
Število ogledov: | 1551 |
---|
Število prenosov: | 318 |
---|
Metapodatki: |  |
---|
Področja: | FVV
|
---|
:
|
Kopiraj citat |
---|
| | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
---|
Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
---|
Objavi na: |  |
---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |