| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Simulacije alarmov vitalnih funkcij na defibrilatorju
Avtorji:ID Centrih, Nejc (Avtor)
ID Križmarić, Miljenko (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Strnad, Matej (Komentor)
Datoteke:.pdf VS_Centrih_Nejc_2018.pdf (1,57 MB)
MD5: 24FFE989703CD6F3D0163234FF233D32
PID: 20.500.12556/dkum/a7521808-224b-4488-ad3d-b6884f6e545a
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FZV - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:Teoretična izhodišča: Aparati za monitoring vitalnih funkcij imajo različne možnosti nastavitev alarmov in različne čase proženja alarmov. Primarni namen študije je bil raziskati, na kak način lahko prožimo alarme pri zdravih preiskovancih in kako hitro se aktivira alarm. Metodologija: Eksperimentalno raziskavo smo izvedli v kontroliranem okolju Simulacijskega centra z defibrilatorjem Lifepak 12 proizvajalca Medtronic. Alarme smo prožili po 5 krat v vsakem poskusu na simulatorju ali na prostovoljcu, ki se je fizično obremenil s počepi. Neinvazivno smo merili krvni tlak z večkratnimi zaporednimi meritvami. Nastavitve alarmov na defibrilatorju sta zajemali dve veliki skupini: avtomatska hitra nastavitev alarmov in nastavitev ozkega področja proženja alarma. Rezultati: Alarm mediane pulza se je pri simulaciji s 60 počepi prožil v 19 sekundah, v primeru 30 počepov pa v 31 sekundah. Pri večkratnih zaporednih meritvah krvnega tlaka je prišlo do proženja alarmov pri 4. in 5. zaporedni meritvi. Pri simulacijah frekvence dihanja smo ugotovili, da je lažje simulirati hitra odstopanja v dihanju ter da monitor apneo vedno zazna po 30 sekundah, oteženo je prožiti alarm PETCO2. Ugotavljamo, da alarma ventrikularne fibrilacije ni mogoče prožiti z zunanjimi ročkami, temveč s samolepilnimi elektrodami. Diskusija in zaključek: Alarmi se ob večjih odstopanjih prožijo hitreje, ob manjših odstopanjih pa počasneje. Opozarjamo, da je potrebno ob zagonu defibrilatorja aktivirati alarme, ki so sicer onemogočeni.
Ključne besede:monitoring vitalnih funkcij, medicinski pripomočki, alarmi, urgentna stanja
Kraj izida:Maribor
Založnik:[N. Centrih]
Leto izida:2018
PID:20.500.12556/DKUM-70765 Novo okno
UDK:004.358:616-083.98(043.2)
COBISS.SI-ID:2421156 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:IQFCLTFD
Datum objave v DKUM:13.07.2018
Število ogledov:1373
Število prenosov:261
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FZV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:13.06.2018

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Simulations of vital function alarms on defibrillator
Opis:Introduction: Vital function control devices have different options for setting alarms at different times of alarm activation. The primary purpose of the study was to investigate how to activate alarms in healthy subjects and how quickly the alarm is triggered. Methodology: Experimental research was carried out in the controlled environment of the Simulation Center with defibrillator Lifepak 12 manufacturers Medtronic. Alarms were activated 5 times in each experiment on the simulator or at the volunteer, which was physically loaded with squats. Non-invasive blood pressure was measured with multiple successive measurements. The alarm settings on the defibrillator included two large groups: automatic alarm setup and narrow alarm zone setting. Results: Median of alarms of pulses was triggered in 19 seconds in simulation with 60 squats and in 31 seconds with 30 squats. In multiple successive measurements of blood pressure, the alarms were released in the 4th and 5th consecutive measurements. In respiratory rate simulation we found out that is easier to trigger alarms with high frequencies and that apnea is always detected at 30 seconds. It is difficult to activate the PETCO2 alarm. Discussion: Alarms are triggered more rapidly at large deviations, and with minor deviations slower. Note that when the defibrillator is turned on, the disabled alarms need to be activated.
Ključne besede:monitoring of vital functions, medical devices, alarms, urgent conditions


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici