| Abstract: | Tema magistrske naloge je analiza miselnega sloga protagonista literarnega dela, ki je izšlo v letu 2010. Glavna oseba in pripovedovalec literarnega dela Room (slovenski prevod: Soba), avtorice Emme Donoghue, je literarni konstrukt, katerega miselni slog odstopa od norme in predstavlja edinstven pogled na svet. Po tej knjižni uspešnici je bil posnet tudi film, ki si je prislužil kar nekaj nagrad, vendar pa v magistrski nalogi ni analiziran, saj predstavlja drugačno perspektivo zgodbe. Literarno delo je zanimivo predvsem, ker nam omogoči vpogled v misli otroka. Celotna zgodba je predstavljena izključno iz njegove perspektive, kar pa je v filmih težko poustvariti. Protagonist je petletni deček, ki je bil celo svoje življenje podvržen ekstremnim družbenim okoliščinam. Njegova mama je bila ugrabljena, zaklenjena v sobo in večkrat posiljena, kar je povzročilo rojstvo edinega sina z imenom Jack. Naloga magistrske naloge je bila, da opiše in analizira najbolj izstopajoče in deviantne značilnosti protagonistovega miselnega sloga. Slednje sem poskušala določiti s pomočjo stilistične analize, ki je tudi glavna raziskovalna metoda magistrske naloge. Miselni slog sestavljajo jezikovni vzorci, ki prikazujejo določen pogled na svet. Kadar pa ti vzorci odstopajo od pričakovanega, so še posebej zanimivi za bralce, ker prikazujejo pogled na svet, ki ga bralci niso navajeni. Branje takšnega besedila bralcu omogoči poistovetenje z literarnimi osebami, ki bi jih v realnem življenju celo zavračali. Bralec lahko na zgodbo gleda iz perspektive kriminalca, morilca, posameznika z duševnimi motnjami ali, v tem primeru, otroka, ki je bil podvržen ekstremnim družbenim okoliščinam. S tem je bralcem omogočen edinstven pogled na svet, ki jih prisili k globljemu razmišljanju o obravnavanih problematikah.
Prva hipoteza magistrske naloge se nanaša na izpostavljene značilnosti protagonistovega miselnega sloga, ki se pojavljajo skozi celotno besedilo in pripomorejo k vtisu, da ima pripovedovalec, ki je v tem primeru tudi glavna oseba literarnega dela, edinstven pogled na svet. Ta v bralcih vzbuja pozornost in začudenje. Izpostavljene značilnosti protagonistovega miselnega sloga se pojavljajo na več ravninah jezika: na besedoslovni, skladenjski in oblikoslovni ravnini. Ena izmed pogosto prisotnih izpostavljenih značilnosti analiziranega miselnega sloga je neupoštevanje konverzacijskih implikatur. Pogosta je tudi izstopajoča ali celo nepravilna raba oz. nepoznavanje določenih pesniških figur, kot so npr. metafora, poosebitev, prispodoba, pretiravanje in onomatopoija. Tudi jezik protagonista vsebuje veliko slovničnih napak in nepravilne rabe stavčnih členov ter preteklika. Njegova raba jezika je enostavna, kar je tudi tipično za otroka njegovih let. Protagonist pa odstopa od norme predvsem na ravni pragmatike, kajti manjka mu še veliko znanja o pravilni komunikaciji, ki ga zaradi ekstremnih družbenih pogojev še ni bil deležen.
V nadaljnji razpravi sem poskušala določiti osnovni razlog, ki je služil kot inspiracija oz. je izzval avtorico, da ustvari literarni lik s takšnim odstopajočim miselnim slogom. Magistrska naloga navede dva možna fenomena, ki bi lahko služila kot osnova analize. Prva teorija, ki sem jo raziskala in nato primerjala z ustvarjenim miselnim slogom, je teorija divjih otrok. To so posamezniki, ki so bili izolirani od družbe oz. so živeli v ekstremnih družbenih razmerah. V nekaterih primerih naj bi jih vzgajale živali, v drugih pa so bili posamezniki zaklenjeni v majhne prostore, kjer so bili prepuščeni sami sebi in niso imeli stika z ljudmi. Eden najbolj znanih primerov današnjega časa je primer Fritzl, ki je avtorici služil kot inspiracija za nastanek tega literarnega dela. Zgodba je zelo podobna, saj je Josef Fritzl v svoji kleti prav tako imel ujetnico. Ta ujetnica je bila celo njegova hčerka, ki je v kleti preživela dvajset let. Oče jo je večkrat posilil in rodila je kar nekaj otrok. Nekaterim je bilo dovoljeno zapustiti kletno sobo, drug |
|---|
