SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:UPOŠTEVANJE IN KRŠENJE POGOVORNIH MAKSIM V PARLAMENTARNI DEBATI O NAPREDNIH PRISTOPIH K RABI KONOPLJE
Avtorji:Jagarinec, Tjaša (Avtor)
Fabčič, Melanija Larisa (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UN_Jagarinec_Tjasa_2018.pdf (1,08 MB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga (mb11)
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Cilj vsakega pogovora je izmenjava informacij in vzpostavitev komunikacije s sogovorcem. S tem namenom naj bi vsak pogovor upošteval tekstualne kriterije in pogovorne maksime. Namen parlamentarne debate je vzpostaviti komunikacijo med političnimi strankami, katere skušajo poiskati rešitev, ki bi izboljšala stanje prebivalcev. Posledično lahko sklepamo, da bi morali biti izpolnjeni vsi kriteriji, ki k takšni debati spadajo. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, ali govorci upoštevajo pogovorne maksime, in ali pride do kršitve le-teh. To se je skušalo ugotoviti skozi analizo konkretnega primera. V teoretičnem delu diplomske naloge je predstavljen pogovorni tip parlamentarne debate. Pri tem je obrazložen izraz debata in podvrsta (parlamentarna debata), ki je natančneje opisana; kdo so njeni pogovorni partnerji, kaj je cilj pogovora in kaj jo razlikuje od ostalih podobnih besedilnih vrst, kot je npr. diskusija. Ta je bila razdeljena po kriterijih Freiburger-Redekonstellationsmodella, ki je bil prav tako opisan. Predstavljena je bila tudi metoda klasične pogovorne analize. V tej diplomski nalogi so bile pogovorne faze, pogovorni koraki in poglavje o menjavi govorcev, natančneje opisani. Zadnje poglavje teoretičnega dela zavzema kooperacijski princip, pogovorne maksime in konverzacijske implikature, ki so definirane po Paul Gricu. Po njegovi teoriji so vsi izrazi definirani, prav tako so predstavljeni njegovi modeli upoštevanja oz. kršenja pogovornih maksim. V povezavi s temi so analizirani tudi tekstualni kriteriji in menjava govorcev. Jedro diplomske naloge in temelj empiričnega dela je izbrana parlamentarna debata, ki je bila objavljena v obliki videa na YouTubu z naslovom Bundestagsdebatte zu Cannabis-Modellprojekten am 22. 02. 18. Na podlagi izbranega materiala je bila izvedena analiza po teoretičnih predpostavkah in s praktičnimi primeri argumentirana. Tako je bil pogovorni tip parlamentarne debate z izbrano debato po kriterijih določen. Pogovor je bil tudi analiziran po metodi klasične pogovorne analize. Na koncu so bili navedeni primeri za upoštevanje in kršenje pogovornih maksim, določen je bil tip maksime in po potrebi konverzacijske implikature z argumentacijo. S pomočjo empiričnega dela je bilo možno dokazati, da ima izbrana parlamentarna debata zelo standardizirano strukturo, a kljub temu pride do kršitve pogovornih maksim, še posebej ob menjavi govorcev.
Ključne besede:pogovorne maksime, parlamentarna debata, konverzacijske implikature, pogovorna analiza, menjava govorcev
Leto izida:2018
Založnik:[T. Jagarinec]
Izvor:Maribor
UDK:811.112.2'42(043.2)
COBISS_ID:23851528 Povezava se odpre v novem oknu
Licenca:CC BY-NC-ND 4.0
To delo je dosegljivo pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Število ogledov:187
Število prenosov:43
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Nemški jezik
Naslov:BEFOLGUNG UND MISSACHTUNG DER KONVERSATIONSMAXIMEN IN DER PARLAMENTSDEBATTE ZUM THEMA DES PROGRESSIVEN UMGANGS MIT CANNABISKONSUM
Opis:Das Ziel jedes Gesprächs ist der Austausch von Informationen und der Aufbau einer Kommunikation mit dem Gesprächspartner. Jedes Gespräch soll dadurch sogenannte Textualitätskriterien und Konversationsmaximen befolgen. So dient eine Parlamentsdebatte als Kommunikation zwischen Parteien, die eine Lösung finden wollen um die Lage der Bürger zu verbessern. Dadurch kann man vermuten, dass alle Regeln, die zu solch einer Debatte dazugehören befolgt werden. Somit ist das Ziel der Diplomarbeit festzustellen, ob die Konversationsmaximen befolgt werden, oder ob es zu deren Missachtung kommt. Das wurde anhand der ausgewählten Parlamentsdebatte untersucht. Im theoretischen Teil der Diplomarbeit wurde der Gesprächstyp Parlamentsdebatte vorgestellt. Dazu wurde der Begriff Debatte definiert und der Unterbegriff Parlamentsdebatte näher bestimmt. Wer sind die Gesprächsteilnehmer, welches Ziel verfolgt das Gespräch und was unterscheidet die Parlamentsdebatte von anderen ähnlichen Textsorten wie z.B. der Diskussion. Weiterhin wurde diese nach den Kriterien des Freiburger-Redekonstellationsmodells eingeordnet und dieses Modell selbst vorgestellt. Im Weiteren wurde die klassische Gesprächsanalyse thematisiert. In dieser Diplomarbeit wurde auf die Gesprächsphasen, Gesprächsschritte und den Sprecherwechsel näher eingegangen. Im letzten Kapitel des theoretischen Teils wurden das Kooperationsprinzip, die Konversationsmaximen und die Konversationsimplikaturen nach Paul Grice, sowie die Muster für die Befolgung bzw. Missachtung präsentiert. Es wurden auch Parallelen zwischen den Konversationsmaximen, den Textualitätskriterien und dem Sprecherwechsel gezogen. Der Kern der Diplomarbeit und die Grundlage für den empirischen Teil ist die ausgewählte Parlamentsdebatte, die als Video auf YouTube zugänglich ist und den Titel Bundestagsdebatte zu Cannabis-Modellprojekten am 22.02.18 trägt. Anhand dieser werden alle theoretischen Aspekte analysiert und mit praktischen Beispielen aus der Parlamentsdebatte belegt. Das Gespräch wurde nach der Methode der klassischen Gesprächsanalyse analysiert. Am Ende wurden Beispiele für die Befolgung und für die Missachtung der Konversationsmaximen angeführt und analysiert. Wenn es nötig war, wurden auch die Implikaturen genannt. Mit Hilfe dieses empirischen Teils wurde gezeigt, dass das Gespräch eine stark standardisierte Struktur hat, doch trotzdem werden die Maximen missachtet, am meisten nach einem Sprecherwechsel.
Ključne besede:Konversationsmaximen, Parlamentsdebatte, Konversationsimplikaturen, Gesprächsanalyse


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici