| Abstract: | Z geografsko marginalnostjo se ukvarja ena od komisij Mednarodne geografske zveze. V zadnjem času je posebna pozornost namenjena omenjeni problematiki v kontekstu globalizacije. V zvezi s tem procesom so mnenja deljena. Pogosto se beseda uporablja za označevanje vsega negativnega, kar se povezuje s procesi vse tesnejše kapitalske povezanosti sveta, kakor tudi s širjenjem neke enovite potrošniške kulture širom sveta. Globalizacija pa nima nujno zgolj škodljivih posledic. Dreher (2006) je ugotovil, da se države, ki so bolj globalizirane (vpete v svetovne gospodarske in politične razmere), uspešneje gospodarsko razvijajo. Sicer lahko rečemo, da je globalizacija proces, ki sega zelo daleč v preteklost, pomeni pa večanje povezanosti različnih delov sveta. Ta je z naglim razvojem prometnih sredstev v 20. stoletju in z neslutenim razvojem
komunikacijskih sredstev (svetovno medmrežje) v zadnjih desetletjih izjemno napredovala. Svet je danes globalna vas, v kateri tokovi kapitala, širjenje idej in vzorov praktično ne poznajo meja.
Danes logika kapitalističnega profita proizvodnjo čedalje pogosteje usmerja v območja s ceneno delovno silo in s tem povzroča brezposelnost tam, od koder se proizvodnja seli, hkrati pa novozaposlene postavlja v bolj ali manj brezpraven položaj neusmiljeno izkoriščane delovne sile. Na ta način ene in druge potiska na rob družbe in jih družbeno marginalizira. Seveda prisotnost posameznih marginalnih skupin prebivalstva na nekem območju še ne pomeni, da gre za geografsko marginalnost regije, kjer se nahajajo.
Nasploh je pojem geografske marginalnosti težko opredeljiv in obstajajo številna različna pojmovanja. Po eni strani gre za poseben pristop do problematike območij z gospodarskimi, družbenimi in političnimi težavami, ki so do te mere zaostrene, da ta območja bistveno odstopaja od preostanka nekega širšega območja, ki mu to območje pripada. To odstopanje je v skladu z nekaterimi pojmovanji tako veliko, da tako območje sploh ni več sestavni del širšega območja, kamor bi po geografskem položaju sodilo, temveč je od njega ločeno. V tem primeru lahko govorimo o ločenem območju ali „izolatu”.
V skladu z drugim konceptom lahko opredeljujemo geografsko marginalnost z vidika gospodarskih značilnosti, pri čemer se naslonimo na središčno-obrobni model (Centre- Periphery). Marginalna območja so del obrobja (periferije), a jih ne moremo enačiti z obrobjem. Na 1. sliki je prikazana možnost razlikovanja na podlagi stopnje tržne vključenosti in stopnje razvitosti proizvodnih sil. V primeru, da je nizka le ena od navedenih, gre za obrobje (periferijo), če sta nizki obe pa za marginalno območje. Postavljanje meja med tem kaj je dovolj nizko za opredelitev marginalnosti, je seveda bolj ali manj subjektivno.
Marginalnost lahko pojmujemo tudi na podlagi koncepta „osrednjega toka” (mainstream). Tekom časa osrednji družbeni tok, znotraj katerega se gibljejo življenjske poti večine pripadnikov, spreminja smer. Tako lahko nek posameznik, ne da bi bistveno spreminjal svojo življenjsko pot, del te prebije znotraj, del pa zunaj osrednjega toka. V času, ko je v marginalnem položaju (zunaj osrednjega toka), se po določenih bistvenih značilnostih pomembno razlikuje od pripadnikov družbe, ki so znotraj osrednjega toka. To se sklada tudi z izvirnim pomenom besede marginalen (npr.: napisan na robu strani v knjigi ali rokopisu). Beseda torej označuje nekaj, kar je bistveno drugačno od sosedstva, a je na nek način s tem sosedstvom vendarle povezano. Zato v tem primeru ne moremo govoriti o popolni ločenosti kot v primeru „izolata”.
Za slovenske razmere lahko že na podlagi poznavanja temeljnih geografskih značilnosti trdimo, da marginalnih območij v smislu „izolata” v Sloveniji ni. Predpostavljali pa smo, da so posamezna območja, ki kažejo določeno stopnjo marginalnosti. Zanimalo nas je, če dosegljivi prebivalstveni podatki omogočajo ugotavljanje marginalnosti slovenskih občin.
Občine kot analitične prostorske enote smo uporabili, ker so to najmanjše prostorske enote, ki jih lahko opredelimo kot jedrne (nodalne) regije, za katere lahko dobimo še dovolj uporabne prebivalstvene podatke. Težave pri analitičnem delu z njimi so posledica izjemno velikih razlik v velikosti. Te se z drobljenjem občin le še povečujejo. Občine smo razdelili na osrednje in obrobne glede na to ali je njihovo središče mesto (statistična opredelitev SURS), oziroma ali je v polurni izohroni (vožnja z osebnim avtom) enega od dvanajstih središč statističnih regij. Občine smo glede na izbranih 5 prebivalstvenih kazalnikov razvrščali v tri skupine, glede na odstopanje od povprečja. Mejni vrednosti sta bili en standardni odklon pod in nad aritmetično sredino. Predpostavka je bila, da tolikšno odstopanje v smeri, ki pomeni neugoden odklon od povprečja (npr. pri starostnem indeksu je to navzgor) pomeni, da imamo opravka s prebivalstveno posledico marginalnosti.
Razdelitev občin glede na naravni prirast (oz. upad), starostni indeks in delež prebivalcev z visoko izobrazbo so pokazali zelo visoko verjetnost povezanosti z našo delitvijo občin na osrednje in obrobne. nasprotno pa pri stopnji selitvene rasti (upada) in pri deležu vzdrževanih testiranje s Hi-kvadrat testom ni potrdilo velike verjetnosti odvisnosti.
Izračunali smo tudi preprost količnik marginalnosti, katerega vrednost je v razponu med 1 in -1, pri čemer 1 pomeni, da preučevana enota v vseh izračunanih kazalnikih v neugodni smeri za več kot en standardni odklon odstopa od povprečja. Izkazalo se je, da občin, ki bi bile vsaj blizu vrednosti 1 ni. To pomeni, da pri istih občinah posamezni kazalniki kažejo značilnosti, ki bi bile lahko povezane z marginalnostjo, drugi pa ne, ali pa kažejo celo nasprotno. Za povrh se je izkazalo, da občine z najvišjim količnikom po naši opredelitvi vse po vrsti sodijo med osrednje. Prebivalstveni kazalniki tako po našem mnenju vsaj za slovenske razmere niso primerni za opredeljevanje marginalnosti in marginalnih območij. Očitno je namreč, da so neugodne prebivalstvene značilnosti prisotne tako v osrednjih kot v obrobnih območjih in obratno in po naši presoji tudi niso nujno posledica marginalnosti v gospodarskem, družbenem (političnem) ali kulturnem smislu. |
|---|
