| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Primerjalna analiza bančnega sistema in poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem prostoru
Avtorji:ID Ferletič, Larisa (Avtor)
ID Jagrič, Vita (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Ferletic_Larisa_2018.pdf (1,79 MB)
MD5: C1E5DB87146830339ECC9A73F61288CA
PID: 20.500.12556/dkum/c517492d-7578-42c7-8872-82db233d7491
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Opis:Banke imajo danes vodilno vlogo pri zagotavljanju finančnega posredništva in finančne stabilnosti na geografskem območju, ki ga pokrivajo. Skupnost bank pri tem oblikuje bančni sistem, ki predstavlja bančno organizacijo v gospodarskem sistemu države. Izhodiščna vloga bank je jasna – hranjenje prihrankov in njihovo posojanje. S servisiranjem strank te pokrivajo stroške poslovanja ter zagotavljajo dobičke. Zaradi vse močnejše konkurence, regulatornih ukrepov in lažjega prehajanja komitentov med bančnimi subjekti pa je pokrivanje stroškov ter zagotavljanje donosnosti vse težje. Evropski bančni sistemi so v preteklosti doživljali številne spremembe, ki so obsegale sanacijo in privatizacijo, prelomnico v delovanju pa je predstavljala finančna in gospodarska kriza pred slabim desetletjem. Ta je povzročila kolaps finančnega sistema ter ohromila številna evropska gospodarstva. Nepravilnosti, pomanjkanje transparentnosti, nezadostni poslovni modeli in regulacija ter pomanjkljivo upravljanje s tveganji so tekom krize imeli velik negativni vpliv na poslovanje bank doma in na ravni Evropske unije. Upad gospodarske aktivnosti in porast neplačevanja s strani dolžnikov sta v bankah izrazito povečala izpostavljenost kreditnemu tveganju, posledično nastale nedonosne terjatve pa so privedle do velikih bančnih izgub in zahtev po ukrepih za vzpostavitev finančne stabilnosti. Ti se izvajajo ob konsolidaciji bančnega sistema in izboljšujejo finančni položaj bank doma in v evropskem prostoru, okreva tudi makroekonomsko okolje. Regulatorji Evrosistema so ob tem usmerjeni v pospešitev finančne stabilnosti, ki igra ključno vlogo pri ohranjanju monetarne politike posamezne države. Magistrsko delo predstavlja primerjalno analizo slovenskega bančnega sistema in poslovanje največje in hkrati državne banke v Republiki Sloveniji, Nove Ljubljanske banke d. d., s hrvaškim bančnim sistemom in poslovanjem največje zasebne banke v Republiki Hrvaški, to je Zagrebške banke d. d., od 2005. do 2016. leta. S primerjalno analizo bančnega sistema Slovenije in Hrvaške spoznamo temeljne značilnosti poslovanja poslovnih in državnih bank. Pri konkretiziranju problema se osredotočamo na primerjavo poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem bančnem prostoru preko izbranih finančnih kazalnikov in kazalnikov tveganja, kjer je vseskozi poudarek na poslovanju obeh bank pred krizo, v času krize in po njej. V zaključku magistrsko delo razkriva, da je hrvaški bančni sistem v proučevanem obdobju učinkovitejši in uspešnejši od slovenskega, kar je bilo izmerjeno z osnovnimi finančnimi kazalniki in izbranimi podatki izkaza poslovnega izida ter izkaza finančnega položaja. Z analizo makroekonomskih kazalnikov bruto domačega proizvoda, inflacije, javnofinančnega primanjkljaja/presežka, javnega dolga in stopnje brezposelnosti smo ugotovili, da je makroekonomsko okolje pomemben del bančnega sistema. Z zastavljenimi hipotezami smo odgovorili na raziskovalno vprašanje, ali je Zagrebška banka d. d. v obdobju od 2005 do 2016 izkazovala boljše poslovanje kot Nova Ljubljanska banka d. d. z vidika štirih osnovnih kazalnikov uspešnosti, to je donosa na lastniški kapital – ROE, donosa na sredstva – ROA, neto obrestne marže in razmerja med stroški in neto prihodki, kar smo tudi potrdili. Pri analizi smo se osredotočili na primerjavo povprečnih vrednosti kazalnikov in analizo časovnih vrst na podlagi trenda gibanja teh kazalnikov. Z analizo kazalnikov tveganja smo ugotovili, da izkazujeta obe banki visoko kreditno izpostavljenost, ki jo kaže zlasti visok delež slabih posojil, medtem ko likvidnostno tveganje in izpostavljenost tržnim tveganjem ostajata nizki. V zaključku ugotovimo, da je Zagrebška banka d. d., ki je kot članica Skupine UniCredit pretežno v tujem lastništvu, skozi dvanajstletno obdobje proučevanja poslovanja uspešnejša v finančnih rezultatih kot Nova Ljubljanska banka d. d., ki je v 100-odstotnem državnem lastništvu, kar ji tudi v prihodnje zagotavlja poslovno stabilnost.
Ključne besede:banke, bančništvo, bančni sistem, NLB, analiza poslovanja bank, kapitalska ustreznost, finančni kazalniki uspešnosti poslovanja, bonitetna ocena, tveganja v bankah, finančna in gospodarska kriza, finančna stabilnost, dokapitalizacija bank, Basel III, ECB
Kraj izida:Maribor
Založnik:[L. Ferletič]
Leto izida:2018
PID:20.500.12556/DKUM-69778 Novo okno
UDK:336.71
COBISS.SI-ID:13035548 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:F5MQFRI9
Datum objave v DKUM:14.06.2018
Število ogledov:1699
Število prenosov:601
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:EPF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:26.02.2018

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:A comparative analysis of the banking system and business operations of the two largest banks in slovenia and croatia
Opis:Banks have a leading role in providing financial intermediation and financial stability in the geographical area they cover. By doing so, the banking community shapes the banking system representing the banking organisation in the economic system of the country. The basic role of banks is clear, i.e. keeping savings and lending assets. By providing services to its clients they cover the expenditure of its operations and ensure profits. Due to the intensification of competition, regulatory measures and greater flexibility in choosing a different bank it is becoming increasingly difficult to cover expenditure and achieve profitability. The European banking systems have undergone various changes such as recovery and privatisation, but the turning point in their activities has been the financial and economic crisis almost a decade ago. The crisis has brought about the collapse of the financial system and paralysed many European economies. The irregularities, lack of transparency, inadequate business models, regulation and insufficient risk management have during the crisis had a marked negative effect on the operations of banks on the national and EU level. The decline in economic activity and the increasing non-payment by debtors led to a profound exposure to credit risk, whereas the consequently incurred non-performing loans led to large bank losses and demands for financial stability measures. These measures are implemented while consolidating the banking system and are improving the financial situation of banks in their countries and in the European area, while the macroeconomic environment is also recovering. The Eurosystem regulators aim to foster financial stability which is essential for the preservation of the monetary policy. The master’s thesis presents a comparative analysis of the Slovenian banking system and operations of the largest public bank in the Republic of Slovenia, Nova Ljubljanska banka d. d., and the Croatian banking system and operations of the largest private bank in the Republic of Croatia, i.e. Zagrebška banka d. d., from 2005 to 2016. By comparatively analysing both systems we become acquainted with the fundamental characteristics of the commercial and public banks’ operations. In defining the problem we focus on comparing the operations of the biggest banks in the two banking areas by using selected financial and risk indicators, with emphasis on their operations before, during and after the crisis. In the conclusion it is revealed that the Croatian banking system was more efficient and successful in the period studied, as measured by basic financial indicators and selected profit and loss statement data and statement of financial position data. By analysing the macroeconomic indicators of the gross domestic product, inflation, government deficit/surplus, public debt and unemployment level it has been found that the macroeconomic environment is an important part of the banking system. By using set hypotheses we confirmed our research question, i.e. whether Zagrebška banka d. d. was operating more successfully than Nova Ljubljanska banka d. d. from 2005 to 2016, based on four basic performance indicators: return on equity or ROE, return on assets or ROA, net interest margin and cost and net income ratio. The analysis was focused on comparing the average indicator values and time series analysis based on the indicator flow trends. By analysing risk indicators we concluded that both banks are showing high credit exposure, as demonstrated mainly by the high share of non-performing loans, whereas the liquidity risk and exposure to market risks remain low. In conclusion, the analysis covering the banks’ operations in the period of 12 years reveals that Zagrebška banka d. d., a member of the UniCredit Group and thus predominantly in foreign ownership, is financially more successful than the state-owned Nova Ljubljanska banka d. d., whereas this also ensures its future financial stability.
Ključne besede:banks, banking, banking system, NLB, analysis of the banks’ operations, capital adequacy, financial performance indicators, credit rating, risk in banks, financial and economic crisis, financial stability, recapitalization of banks, capital accord Basel III and ECB


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici