| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Švicarski knjižni jezik in druge jezikovne zvrsti v Švici. Empirična raziskava jezikovnega prestiža.
Avtorji:Vicman, Patrik (Avtor)
Lipavic Oštir, Alja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Vicman_Patrik_2018.pdf (2,18 MB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga (mb22)
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:V magistrski nalogi bomo osvetlili jezikovni prestiž jezikovne zvrsti v Švici, natančneje v nemško govorečima kantonoma Schaffhausen in Zürich. Naloga obsega – s slovenskim povzetkom in seznamom literature – 11 poglavij, ki se nato delijo v krajša podpoglavja. Podali bomo natančnejšo analizo jezikovnega prestiža v navezavi na švicarski knjižni jezik in jezikovne zvrsti – narečja. Raziskovalno delo je sestavljeno iz teoretičnega (od 1. do 4. poglavja) in praktičnega dela (od 5. do 9. poglavja), ki sta med seboj smiselno povezana in zaokrožena. V prvih štirih poglavjih teoretičnega dela pričujoče naloge bomo na splošno spregovorili o konfederaciji Švici, v nadaljevanju pa o švicarskih kantonih in politično-denarno-gospodarskem sistemu. 3. poglavje obravnava švicarski knjižni jezik z različnimi pogledi na narečja, posebej na narečji v Schaffhausnu in Zürichu, katerima bomo namenili osrednjo vlogo. V tem oziru ni moč prezreti slovnično-sintaktične oziroma drugih specifičnih jezikoslovnih značilnosti, ki se pojavljajo v alemanskem narečnem okolju. Tako za Slovenijo kot tudi Švico velja, da „ima vsaka vas svoj glas”, zato bomo v 4. poglavju govorili o jezikovnem prestižu jezikovne zvrsti. Na začetku bomo postavili dve raziskovalni hipotezi, ki ju bomo nato poskušali potrditi oziroma zavreči. Pojavlja se poglavitno vprašanje, ali anketiranci pogosteje kot švicarski knjižni jezik rabijo narečji Schaffhausna in Züricha. Druga postavljena hipoteza govori o tem, ali lahko narečno jezikovno variacijo, tj. narečno jezikovno zvrst, obravnavamo v navezavi na švicarski knjižni jezik kot nekaj boljšega in sprejemljivejšega. V ozadju moramo namreč imeti podobo nemške jezikovne situacije, kjer sodeč po raziskavah narečna jezikovna zvrst ne uživa ugleda in jo označujejo kot nekaj pejorativnega, pripisujejo pa jo nižjim in obrobnim socialnim slojem prebivalstva. V 5., 6., 7., 8. in 9. poglavju se bomo usmerili na praktični del. 5. in 6. poglavje bosta tako vsebovala pregledane in analizirane rezultate, pridobljene iz vprašalnikov, vezanih na trenutno stanje jezikovnega prestiža jezikovne zvrsti obeh večjih kantonov v Švici. Postavljeni predpostavki oziroma hipotezi bosta na podlagi ustvarjenih grafov in odstotnih deležev potrjeni ali zavrženi. V navezavi na t. i. helvetizme se tako pojavi vprašanje, ali slednji predstavljajo pomemben aspekt švicarske identitete. 9. poglavje pa bomo posvetili ugotovitvi, kje leži jezikovna preferenca znotraj svete maše – ali v narečju ali švicarskem knjižnem jeziku.
Ključne besede:Švicarski knjižni jezik, jezikovna zvrst – narečje, jezikovni prestiž, helvetizmi, švicarska identiteta, Schaffhausen, Zürich, vprašalniki.
Leto izida:2018
Založnik:[P. Vicman]
Izvor:Maribor
UDK:811.112.2'28(494)(043.2)
COBISS_ID:23693064 Povezava se odpre v novem oknu
NUK URN:URN:SI:UM:DK:MVA5BJDG
Licenca:CC BY-SA 4.0
To delo je dosegljivo pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Število ogledov:334
Število prenosov:72
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Nemški jezik
Naslov:Zur Situation der Schweizer Standardsprache und der anderen Sprachvarietäten. Empirische Untersuchung des Sprachprestiges.
Opis:Die vorhandene Magisterarbeit beleuchtet im Großen und Ganzen das Sprachprestige in der Schweiz, um genauer zu sein, in den deutschsprachigen Kantonen Schaffhausen und Zürich. Die Arbeit umfasst miteinbezogen eines Quellenverzeichnisses am Ende 11 größere Kapitel, die in weitere kleinere Subkapitel gegliedert sind. Es wird eine präzise Analyse des Sprachprestiges in Verbindung auf die Standardsprache und deren Sprachvarietät – des Dialekts – durchgeführt. Die Arbeit besteht aus einem theoretischen (Kapitel 1–4) und praktischen Teil (5–9), die miteinander durchdacht verbunden sind. Die Kapitel 1–4 sind dem theoretischen Teil meiner Arbeit gewidmet. Zuerst wird die Schweiz als ein Konföderationsstaat beschrieben, wobei die Schweizerkantone und das politisch-monetär-wirtschaftliche System thematisiert werden. Das 3. Kapitel behandelt die Schweizer Standardsprache und diverse Sichtweisen, auf der anderen Seite aber auch Dialekte, insbesondere den Schaffhauser und Züricher Dialekt, die in der Arbeit eine wesentliche Rolle spielen. Wichtig zu erwähnen sind grammatikalisch-syntaktische u. a. spezifische linguistische Merkmale des Schweizerdeutschen, die man dem alemannischen Dialektraum zuschreiben kann. Es ist bekannt, dass auch in der Schweiz ohne Weiteres der Spruch Jedes Dorf hat seine Stimme, was auch für slowenische Dialekte typisch ist, gilt. Im 4. Kapitel wird das eigentliche Thema über sprachliches Prestige angesprochen. Am Anfang erfolgt eine Definition und Begriffsklärung, darüber hinaus die zentrale Problemstellung. Es werden zwei Hypothesen aufgestellt, die ich versuchen werde, infolge der Arbeit zu bestätigen oder zu wiederlegen. Es stellt sich die Frage, ob der Schaffhauser und Züricher Dialekt innerhalb der befragten Personen ein sprachliches Muss, das sie meistens bzw. gewiss mehr gebrauchen als die Schweizer Standardsprache, ist. Weiterhin ist bei der zweiten Hypothese die Rede davon, ob die dialektale Sprachvarietät in beiden genannten Kantonen positiver bzw. besser konnotiert/geschätzt wird als die Schweizer Standardsprache. Man muss sich bewusst sein, dass in Deutschland die dialektale Sprachvarietät als sehr negativ konnotiert, fast pejorativ bezeichnet wird. Laut durchgeführten Recherchen ist der Dialekt in Deutschland ein Kommunikationsmittel der niedrigen und/oder marginalen sozialen Schicht. In der Magisterarbeit ist der praktische Teil folgenden Kapiteln (Kapitel 5–9) zugeordnet. Das 5. und 6. Kapitel bearbeiten die analysierten Resultate der Fragebogen rundum der momentanen Lage des Sprachprestiges der Schweizer Sprachvarietät in den zwei größeren Kantonen Schaffhausen und Zürich. Die aufgestellten Basisbehauptungen werden anhand von Graphen und prozentuellen Angaben beantwortet. In Verbindung mit den Helvetismen stellt sich die wesentliche Frage, ob sie ein wichtiger Bestandteil der Schweizer Identität sind. Schlussfolgernd wird das letzte Kapitel (Kapitel 9) der Frage gewidmet, wo die sprachliche Präferenz beim Gottesdienst liegt – in der Schweizer Standardsprache oder im Gebrauch des Dialekts.
Ključne besede:Schweizer Standardsprache, Sprachvarietät – Dialekt, Sprachprestige, Helvetismen, Schweizer Identität, Schaffhausen, Zürich, Fragebogen.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici