| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Reduction of sludge volume in waste waters at the end of the drinking water treatment process
Avtorji:Fakin, Rebeka (Avtor)
Slavinec, Mitja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Repnik, Robert (Komentor)
Bakke, Rune (Komentor)
Datoteke:.pdf MAG_Fakin_Rebeka_2018.pdf (2,97 MB)
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga (mb22)
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FNM - Fakulteta za naravoslovje in matematiko
Opis:Water treatment at Seierstad drinking water treatment plant is done by chemical coagulation using aluminum-based coagulant. The quality of the drinking water source – Lake Farris, has decreased throughout the years, that is why more and more particles, organic matter and dissolved minerals must be removed. That contributes to the volume of sludge being produced at the end of the process. The main objective of the assignment is to reduce sludge volume by coagulation and flocculation in the sedimentation basins using a coagulant/flocculent. In order to choose the right coagulant tests have been performed in the laboratory and on the actual process. The laboratory analyses showed great potential and one of the coagulants has been chosen and tested on the actual process. The testing was followed up for the entire summer of 2016 and then compared to the year before. We have been following the pH and Al3+ content in the water being released back to the environment and visibility in the top water layer in the sedimentation basin. Cost analysis, including the cost of chemicals and electricity usage, has been done. The sludge reduction was successful, and it was approximately 49% less than the year before.
Ključne besede:Water treatment, lake Farris, sludge treatment using coagulation and flocculation, effects of aluminum on the environment.
Leto izida:2018
Založnik:[R. Fakin]
Izvor:Maribor
UDK:628.1(043.2)
COBISS_ID:23694600 Povezava se odpre v novem oknu
NUK URN:URN:SI:UM:DK:CJFJGRFF
Licenca:CC BY-NC-ND 4.0
To delo je dosegljivo pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Število ogledov:589
Število prenosov:70
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FNM
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Zmanjševanje prostornine usedlin v odpadni vodi na koncu procesa čiščenja pitnih voda
Opis:Oskrba s pitno vodo je v sodobni družbi zmeraj pomembnejša dobrina. Pri procesu čiščenja pitne vode uporabljamo fizikalne, kemijske in biološke metode. Kakovost vodnega vira, iz katerega Vestfold Vann zajema vodo, se je v zadnjih letih poslabšala, zato je potrebno odstraniti vse več delcev, organskih snovi in mineralov. V podjetju Vestfold Vann (postaja Seierstad) čiščenje vode temelji na kemijskem čiščenju, pri katerem s pomočjo koagulacije, flokulacije in filtracije skozi dvo medijski filter, očistijo vodo pred izpustom v vodovodni sistem. Koagulant, ki je v uporabi je t. i. polialuminijev klorid, ter flokulant Magnafloc LT20. Koagulant in flokulant pripomoreta k združevanju delcev v večje kosme, za lažjo filtracijo. Filtraciji sledi izpiranje filtrov. Odpadne vode iz filtra so preusmerjene v proces sedimentacije. V sedimentacijskem bazenu se oblikujeta dva sloja. Vrhnji sloj vode je izpuščen nazaj v naravo, medtem ko usedlino črpajo naprej v čistilno napravo odpadnih voda (Lilevik). Namen naloge je izboljšati sedimentacijo nečistoč v sedimentacijskih bazenih s pomočjo koagulacije/flokulacije, brez da bi s tem vplivali na kvaliteto čiščenja pitne vode. Z zmanjšanjem odpadnih voda bi zmanjšali stroške črpanja usedlin v čistilno napravo za čiščenje odpadnih voda, ter vpliv aluminija na okolje. Za izbiro flokulanta smo se odločili s pomočjo laboratorijskih rezulatov, reakcije flokulanta na druge kemikalije, ki so uporabljene v procesu, ter stroškov nakupa le-tega. Testirali smo dva koagulanta in izbrali enega, s katerim smo izvajali teste na dejanskem procesu. Pred izvajanem samega eksperimenta smo vgradili nov dozirni sistem, ki nam je omogočal doziranje flokulanta pred sedimentacijskimi bazeni. Spremembam smo sledili z zajemanjem vzorcev. Merili smo pH vrednost in koncentracijo Al3+ v vodi, ki jo izpuščamo nazaj v okolje. Nadzorovali smo tudi vidljivost v zgornjem sloju vode. Vidljivost in koncentracija Al3+ sta si obratno sorazmerni. Črpanje samih usedlin je bilo nadzorovano s strani operatorjev na postaji. S pomočjo doziranja flokulanta, smo v letu 2016, v sedimentacijskem bazenu uspeli zmanjšati volumen usedlin za približno 49% v prmerjavi z letom 2015. Tudi stroški obratovanja so se kljub nakupu dodatnih kemikalji zmanjšali za približno 45%.
Ključne besede:Odpadne vode, sedimentacija, Jar test, koagulacija in flokulacija, čiščenje pitnih voda, učinek aluminija na okolje.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici