| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Medkulturnost v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991
Avtorji:Potisk, Martina (Avtor)
Borovnik, Silvija (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf DOK_Potisk_Martina_2018.pdf (2,99 MB)
MD5: 391AB0F195E1D353F866287EA6844398
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga (mb31)
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Temeljni cilj disertacije z naslovom Medkulturnost v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991 je sistematično zaobjeti izvirno avtorsko konkretizacijo (inscenacijo) medkulturne pojavnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991. Zanima nas torej, katere so osrednje značilnosti (pokazatelji, nosilci) pripovednega insceniranja medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991. Kot je znano, medkulturnost sodi med bolj izmuzljive humanistične (teoretske) ideje; v osemdesetih in devetdesetih letih dvajsetega stoletja smo prisostvovali naglemu razraščanju znanstvenih panog, kar je raziskovalcem med drugim omogočilo, da svoja razpravljanja o medkulturnosti generirajo v luči različnih (tudi medsebojno neskladnih) teoretskih postavk in metodoloških pristopov. Izrazi, kot so medkulturnost, medkulturni dialog, medkulturni stik ali medkulturni konflikt, so zadnje čase prisotni na mnogih področjih človekovega delovanja, zatorej ni nenavadno, da jih najdemo tudi v literarnovednih študijah. Toda ker je obča (humanistična) ideja medkulturnosti nekoliko preširoka za razmišljanje o izključno književnih (recimo romanesknih) konkretizacijah medkulturne pojavnosti, je v zadnjih štirih desetletjih svoj razvoj in razmah doživela medkulturna literarna veda. Ta je sicer opremljena z manj enoplastnim teoretskim zaledjem, kar pa ji omogoča, da se loteva (predvsem) kulturološko pogojenega prepoznavanja in opomenjanja medkulturne znotrajbesedilne resničnosti. Tudi iz tega razloga pričujoča disertacija teži k neizključujoči obravnavi izvirnih inscenacij medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu ne samo z vidika strogo pripovednega poustvarjanja medkulturne pojavnosti, temveč še posebej v luči romanesknega dogajanja, romanesknega subjekta, jezikovnostilne ustrojenosti in medbesedilnega romanesknega naboja. Z letom 1991 opažamo izrazitejši porast sodobnega slovenskega romana. Za nadaljnjo analizo izvirnih konkretizacij (inscenacij) medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991 je bilo nujno zamejiti izbor slovenskih romanesknih besedil z ozirom na naslednje kriterije: čas prve knjižne izdaje od (vključno) leta 1991 dalje; uveljavljenost avtorja glede na morebitne nagrade in/ali kritiško (meta)literaturo; enakost med spoloma; (med)generacijsko pestrost. Zlasti zadnji kriterij omogoča zastopanost vseh treh generacij sodobnih slovenskih pisateljev in pisateljic: starejše (rojena do leta 1950); srednje (rojena med letoma 1950 in 1970) in mlajše generacije (rojena po letu 1970). Kaže, da se ideja medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991 uresničuje na temeljih medkulturnega dogajališča (prostor-časa), medkulturne identitete (subjekta), medkulturnega jezikovnega preskakovanja in medbesedilnih konotacij. Končni izsledki pričujoče disertacije torej ustrezajo pričakovanjem, zaradi česar je jasno, da izvirno inscenacijo medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991 v večji meri generirajo in usmerjajo eksistencialno ustrojena zgodbena jedra s poudarkom na medkulturni bivanjskosti, intimnih (identitetnih) stiskah in ambivalentni jezikovni zavesti. Tako so uvodoma zastavljeni cilji povsem izpolnjeni, s čimer se ne nazadnje naznanja nujna potreba po raziskavah, ki slovenistično stroko opremljajo ne samo s pluralističnimi teoretskimi modeli, temveč tudi s širšo medkulturno »vizijo« nacionalne književnosti.
Ključne besede:slovenska književnost, slovenski roman, leto 1991, medkulturnost, medkulturno dogajanje, generacijske skupine, analitična perspektiva, pripovedne prvine, romaneskni prostor-čas, medkulturno dogajališče, medkulturno vmesje, romaneskni subjekt, subjektivna resničnost, hibridna identiteta, romaneskno besedišče, jezikovni ustroj, jezikovni preklop, romaneskni slog, medbesedilnost, medbesedilne navezave
Leto izida:2018
Založnik:M. Potisk]
Izvor:[Maribor
UDK:821.163.6.09-31"1991/2013"(043.3)
COBISS_ID:295810304 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:SJSDFLOC
Število ogledov:1012
Število prenosov:603
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:14.12.2017

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Interculturality in the Contemporary Slovenian Novel after 1991
Opis:The main goal of the dissertation entitled Interculturality in the Contemporary Slovenian Novel after 1991 is to systematically analyze the authentic concretizations (inscenations) of interculturality as a worldwide phenomenon in the contemporary Slovenian novel after 1991. Thus, the key focus of the research is placed on the notable features (indicators, bases) of a narrative encountering the interculturality in the contemporary Slovenian novel after 1991. As we know, the idea of interculturality is one of the most non-linear and heterogeneous humanistic (theoretical) concepts. The reason lies in the fact that in the 1980s and 1990s we witnessed the fast growth of the scientific branches that enabled researchers to generate their own theoretical debates about interculturality, including several mutually incoherent starting points. Theorems such as interculturality, intercultural dialogue, intercultural contact, intercultural conflict, etc., are currently present in many human areas, therefore it is not unusual to find them in literary studies as well. However, as the general (humanistic) idea of interculturality is obviously too broad for the validity structure of researching the literature’s inscenations of interculturality, the intercultural literary studies have been emerged and developed over the last four decades. But even though these studies are equipped with more compound than “one-size-fits-all” research strategies, their experts yet seemed to be maintaining strictly culturological approach to analyze literary texts. For all these reasons, the dissertation has one main purpose: to make an eloquent inquiry about the most prominent narrative inscenations of interculturality in the selected novels not (only) from the point of view of the narrative representing intercultural phenomena, but especially through the prism of the novelistic plot, the novelistic subject, the lingual framework and the intertextual ground of the novelistic narrative. It is commonly known that since 1991 we have noted a pronounced rise of the contemporary Slovenian novel. It was necessary due to the previously presented research grounds to make a selection within the contemporary Slovenian novels based on the following criteria: the time of the first book release (after 1991); the writer's “renome” with key focus on gained awards and critical meta-literature; gender equality; intergenerational diversity. It is evident that especially the last-mentioned determinant allows the comparative inclusion of the following three generations (groups) of the contemporary Slovenian writers: the elderly generation (born until 1950), the middle generation (born between 1950 and 1970) and the younger generation (born after 1970). It is evident that the idea of interculturality in the contemporary Slovenian novel after 1991 is mainly determined by the following entities: the intercultural novelistic (narrative) scenery known as the intercultural »in-between« (space-time), the intercultural identity (subject), the intercultural code-switching and the intertextual notions. Thus, it can be said that the authorial inscenations of interculturality in the contemporary Slovenian novel after 1991 are entirely managed and generated by the existentially embedded narratives that are contextually attached to the intercultural living style, the inner (identity-related) crisis and/or the ambivalent lingual consciousness. Furthermore, as the dissertation successfully accomplishes its purpose, we can announce the urgent need for more such research that would enrich the field of Slovenian literary studies not only with the multi-layered methodological approaches, but especially with the wider intercultural “vision” of the national literature.
Ključne besede:Slovenian literature, Slovenian novel, year 1991, interculturality, intercultural settings, generations, analytical perspective, narrative elements, novelistic space-time, intercultural scenery, intercultural in-between, novelistic subject, subjective reality, hybrid identity, novelistic vocabulary, lingual framework, code-switching, novelistic style, intertextuality, intertextual references


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici